Slavnostna prireditev v počastitev stote obletnice UL MF
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani je 7. maja 2019 na slavnostni prireditvi Nemogoče telo v Cankarjevem domu s kulturnim programom obeležila svoje stoletno delovanje. Na prireditvi, katere častni pokrovitelj in hkrati tudi častni govornik je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, je sodelovalo sto zdravnikov, zobozdravnikov ter študentov, učiteljev in zaposlenih Medicinske fakultete. Program so glasbeno podkrepili fakultetni simfonični orkester in pevski zbor. Scenarij in režija slavnostne prireditve je bilo delo gospe Nane Miličinski, dirigentka simfoničnega orkestra je bila Mojca Lavrenčič.
Celotno slavnostno prireditev si lahko ogledate na tej povezavi.
V svojem slavnostnem nagovoru je prof. dr. Igor Švab, dekan Medicinske fakultete izpostavil pomembne mejnike v razvoju Medicinske fakultete kot tudi in predvsem pogum prvih snovalcev, ki si verjetno današnjega uspeha Medicinske fakultete v širšem družbenem okolju tedaj niti niso mogli zamišljati. Stoletnica je po mnenju dekana hkrati tudi priložnost, da se zazremo onkraj navajanja števila člankov, faktorjev vpliva in drugih kazalcih uspešnosti naših raziskovalcev. »Ob tem namreč včasih pozabimo na to, da zgodovino fakultete predstavljajo tudi prijateljstva, ki so se tu stkala v času študija, dogodivščine, ki smo jih tu doživeli in z njimi povezane anekdote. Študij na fakulteti je za vsakega diplomanta nepozabno obdobje. Zgodbe o nekaterih profesorjih in njihovih navadah so postale del tega spomina. Pomemben del zgodovine so tudi dobrotniki, ki so fakulteti podarili svoje premoženje ker so bili nanjo ponosni.« »Poleg učiteljev, znanstvenikov in študentov pri tem ne smemo pozabiti tudi množice drugih sodelavcev, ki so v ozadju poskrbeli, da je delo potekalo brez težav«, je še povedal dekan in poudaril, »da biti zaposlen na Medicinski fakulteti za marsikoga ne pomeni samo opravljanja poklica, ampak tako kot delo zdravnika terja nekaj več.«
Praznovanje stoletnice pa ni le priložnost, da pogledamo nazaj in izkažemo spoštovanje ter ponos na to uspešno zgodovino. To je predvsem priložnost in izziv, da postavimo cilje za vnaprej. Kot je sporočil dekan, dolžnost fakultete tako še naprej ostaja enaka kot ob ustanovitvi: skrbeti za znanstveni in strokovni razvoj na področju medicine z razvojem znanosti in stroke in preko poučevanja prihodnjih generacij skrbeti za kakovostno zdravstveno oskrbo. Vendar pa se sedanje generacije soočajo s povsem novimi izzivi: velik tehnološki napredek v medicini in na splošno, spremenjena vloga zdravnika ter umestitev skrbi za zdravje v širši družbeni okvir, kjer prevladuje ekonomska učinkovitost sistema nad skrbjo za pacienta. Po prepričanju dekana je na vprašanje, kaj bo sedanje generacije opremilo za soočanje z izzivi prihodnosti odgovor povsem enostaven in se skriva v stoletja stari zdravniški prisegi, ki jo diplomanti izrečejo ob koncu študija.
»Sporočila zdravniške prisege so še vedno aktualna in včasih še teže dosegljiva kot takrat, ko so bila napisana. Pomenijo, da medicina od zdravnika vedno terja nekaj več kot opravljanje poklica, nekaj česar ni mogoče spraviti v noben plačni sistem ali normativ. To »nekaj več« ni okrasek, ampak nujen element poklica, zaradi katerega je medicina vedno nekaj posebnega. Vztrajanje na humanizmu ni lahko in je pogosto vzrok stisk, ki jih ne bi bilo, če bi se podredili poenostavljenemu razumevanju medicine kot storitvene dejavnosti. Ali naj torej zato, da bodo prihodnje generacije zdravnikov živele bolj mirno raje vzgajamo pohlevne konformiste ali naj še naprej spodbujamo mlade, da bodo razmišljujoči kritiki družbe, ki bodo želeli spremeniti svet na bolje? Izbire seveda nimamo. Sprejemanje obstoječega stanja je v nasprotju z osnovnim sporočilom univerze in znanosti. Čez sto let bodo praznovali drugo stoletnico medicinske fakultete. Prvih sto je bilo tako uspešnih, da si prvi učitelji tega verjetno niso mogli predstavljati. Naj bo takih tudi naslednjih sto.«, je v svojem govoru zaključil dekan.
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani je za slovenski zdravstveni prostor vzgojila več kot 8000 zdravnikov in okoli 2000 zobozdravnikov, ki dajejo preventivno in kurativno zdravstveno varstvo vsej populaciji, nudijo strokovno pomoč v splošnih in specialističnih ambulantah, v regionalnih in kliničnih bolnišnicah, zdraviliških in rehabilitacijskih centrih, kjer zagotavljajo vse potrebne zdravstvene storitve. Kot najstarejši visokošolski izobraževalni in znanstveno-raziskovalni zavod na področju medicine, dentalne medicine in biomedicinskih znanosti v Sloveniji si prizadevamo tudi v prihodnje ostati mednarodno priznana in uveljavljena inštitucija, ki akademsko, znanstveno in strokovno sodeluje z najboljšimi medicinskimi fakultetami po svetu.
Kot častni pokrovitelj prireditve je svojem nagovoru predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor izpostavil vizijo ustanoviteljev ter vseh snovalcev Medicinske fakultete, »ki so s svojo ambicioznostjo, vodenjem, velikopoteznostjo in stremljenjem po odličnosti, zahtevna začetna pričakovanja tudi upravičili«. Predsednik države je v svojem nagovoru nadalje izpostavil, da » strokovna kakovost naših zdravnikov in zobozdravnikov, sploh zdravstvenega osebja, nikoli ni bila v tem času in tudi danes ni problem, temveč je bila in ostaja rešitev, ki ves čas omogoča, da so kljub nakopičenim težavam v javnem zdravstvu, v njegovi organizaciji, kadrih, in financah bolniki skrbno in strokovno oskrbljeni.«
Zbrani akademiji je predsednik Pahor v zaključku izrazil svoj ponos, kot tudi ugled in spoštovanje, ki ga profesorji in študenti imajo v naši družbi. »Dosežki Medicinske fakultete uživajo veliko občudovanje doma in ugled v svetu. Zdravnice in zdravniki, ki jih primerno strokovno pripravite za njihovo življenjsko poslanstvo so v tem trenutku rešitev in ne problem za nakopičena protislovja slovenskega javnega zdravstvenega sistema.«
Slavnostna prireditev je predstavljala zgolj osrednjo slavnostno prireditve ob počastitvi tega pomembnega jubileja. Klub alumnov Medicinske fakultete je namreč že od oktobra dalje pripravljal več dogodkov, s katerimi je želel strokovno znanje učiteljev in strokovnjakov z različnih področij medicine in medicinskih znanosti posredovati širši javnosti.
