Inštitut za biokemijo in molekularno genetiko

Hitre povezave:  

OB DM2

Novice

Predstavitev

Naslov

Inštitut za biokemijo in molekularno genetiko
Medicinska fakulteta
Univerza v Ljubljani
Vrazov trg 2
1000 Ljubljana

Medicinski center za molekularno biologijo
Vrazov trg 2
1000 Ljubljana

Center za funkcijsko genomiko in biočipe
Zaloška 4
1000 Ljubljana

O Inštitutu za biokemijo in molekularno genetiko Medicinske fakultete v Ljubljani

Inštitut za biokemijo in molekularno genetiko ima dolgo zgodovino. Inštitut za kemijo, ki je bil ustanovljen leta 1945, se je po združitvi z Odsekom za fiziološko kemijo Fiziološkega inštituta leta 1972 preoblikoval v Inštitut za biokemijo. Slednji se je leta 2020 preimenoval v Inštitut za biokemijo in molekularno genetiko. Inštitut so do danes vodili sledeči predstojniki: Dušan Štucin (1945-1976), Igor Belič (1976-1980), Tamara Hudnik Plevnik (1980-1986), Katja Breskvar (1986-2007), Ana Plemenitaš (2007-2018) in Marko Goličnik (2018-2022). Od leta 2023 je predstojnica prof. dr. Vita Dolžan.

Od ustanovitve inštituta naprej so bili predavatelji in izpraševalci pri temeljnih predmetih naslednji visokošolski učitelji: prof. dr. Dušan Stucin, prof. dr. Igor Belič, prof. dr. Jelka Bergant Dolar, prof. dr. Miloš Pavlič, prof. dr. Tamara Hudnik Plevnik, prof. dr. Katja Breskvar, prof. dr. Radovan Komel, prof. dr. Matjaž Zorko, prof. dr. Marija Žakelj Mavrič, prof. dr. Helena Lenasi in prof. dr. Ana Plemenitaš. Trenutno je na inštitutu šest nosilcev temeljnih predmetov: prof. dr. Jure Stojan, prof. dr. Damjana Rozman, prof. dr. Vita Dolžan, prof. dr. Tea Lanišnik Rižner, prof. dr. Marko Goličnik in prof. dr. Katarina Trebušak Podkrajšek. Pedagoški kolegij Inštituta za biokemijo in molekularno genetiko vsega skupaj sestavlja 15 sodelavcev. Poleg učnega osebja je na inštitutu zaposlenih tudi precej raziskovalnih sodelavcev z doktoratom, mladih raziskovalcev (doktoranti) ter strokovnih in tehničnih sodelavcev. Zadnja leta na inštitutu število koleba okoli 60 zaposlenih.    

Inštitut za biokemijo in molekularno genetiko je temeljna predklinična pedagoška in raziskovalna organizacijska enota Medicinske fakultete v Ljubljani. Pod njegovim okriljem trenutno deluje pet laboratorijev:

- Laboratorij za preučevanje encimov (vodja: Jure Stojan);

- Laboratorij za farmakogenetiko (vodja: Vita Dolžan);

- Laboratorij za proučevanje molekularnih osnov in biokemijskih označevalcev hormonsko odvisnih bolezni (vodja: Tea Lanišnik Rižner);

- Laboratorij za raziskave zunajceličnih veziklov (vodja: Metka Lenassi);

- Laboratorij za translacijsko medicinsko biokemijo (vodja: Katarina Trebušak Podkrajšek);

in dva centra:

- Medicinski center za molekularno biologijo (vodja: Radovan Komel);

- Center za funkcijsko genomiko in biočipe (vodja: Damjana Rozman).

Zgodovina poučevanja biokemije na Medicinski fakulteti v Ljubljani

Medicinska fakulteta v Ljubljani je bila leta 1919 ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani. Že od samega začetka je na takratni še nepopolni Medicinski fakulteti bila kemija eden od pomembnih predkliničnih predmetov. Kemijska predavanja za medicince so potekala na univerzitetnem Kemičnem inštitutu, ki je imel prostore na takratni Filozofski fakulteti. Predavanja je sprva vodil profesor Tehnične fakultete dr. Maks Samec, ki je bil ustanovitelj in nestor 'ljubljanske kemijske šole' ter kasneje tudi 15. rektor Univerze v Ljubljani. Prof. Samec se je v raziskovalnem smislu ukvarjal predvsem s koloidnimi sistemi, njegovo zanimanje za preučevanje škroba in encima amilaze pa je že mogoče uvrstiti med prve resnejše biokemijske raziskave na slovenskih tleh. Kasneje je kemijo medicincem predaval tudi prof. Evgen Kansky, vaje iz analitske kemije pa je do leta 1928 vodil ruski honorarni predavatelj Vasilij Isajevič. Doc. Ladislav Klinc je za potrebe študentov medicine leta 1936 sestavil Praktikum anorganske, organske in medicinske kemije, ki se je na Medicinski fakulteti v Ljubljani uporabljal pri vajah iz kemije in fiziologije še vrsto let po II. svetovni vojni. Omenjeno gradivo je bil tretji slovenski medicinski učbenik, ki je izšel v predvojnem času.

Leta 1945 je bila ustanovljena popolna Medicinska fakulteta v Ljubljani, ki v povojnih časih ni imela omejitve vpisa. Pri prehodu iz prvega v drugi letnik pa je bilo zaradi prostorskih in kadrovskih omejitev nujno potrebno študentske vrste 'razredčiti'. Za opravljanje te naloge je bil neformalno izbran predmet Kemija, ki ga je predaval zloglasni Stucin. Prof. Dušan Stucin je bil prvi učitelj kemije na popolni Medicinski fakulteti v Ljubljani in strah in trepet vseh študentov prvega letnika. Pred II. svetovno vojno je bil zaposlen na novoustanovljeni ljubljanski interni kliniki kjer je uredil in vodil biokemijski laboratorij. Med vojno je sodeloval z OF zaradi česar je bil tudi interniran (Parma – Italija in Essen – Nemčija), a je iz internacije ušel, in bil do konca vojne vodja improviziranega kemijsko-farmacevtskega laboratorija na osvobojenem ozemlju v Črnomlju. S tega vidika je mogoče prof. Stucina uvrstiti med pionirje laboratorijske biomedicine pri nas. Prvega avgusta leta 1945 je bil imenovan za učitelja in predstojnika Inštituta za kemijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Vrsto let je predaval tudi splošno kemijo študentom biologije in izbrana poglavja iz biokemije in encimatike študentom kemije na takratni Prirodoslovno-matematični fakulteti Univerze v Ljubljani.

Učenje kemije je na popolni Medicinski fakulteti v Ljubljani potekalo tudi v sklopu predmeta Fiziološka kemija na takratni Katedri za fiziologijo. Leta 1972 je bil na Medicinski fakulteti v Ljubljani ustanovljen Inštitut za biokemijo, ker se je izkazala smiselna potreba, da se poučevanje (Kemija, Fiziološka kemija) in raziskovalno področje biokemijske narave združi v eno organizacijsko enoto. Ob prenovitvi študijskega programa UL MF je leta 2020 prišlo do preimenovanja v Inštitut za biokemijo in molekularno genetiko. Učitelji Inštituta za biokemijo in molekularno genetiko na Medicinski fakulteti v Ljubljani koordinirajo naslednje temeljne predmete študijskih programov EMŠ Medicina in EMŠ Dentalna medicina: Temelji biokemije (za študente 1. letnika Medicine in Dentalne medicine), Medicinska biokemija in molekularna genetika (za študente 2. letnika Medicine in Dentalne medicine), Oralna biologija (za študente 2. letnika Dentalne medicine), in Preiskovalnih metod – modula Klinična biokemija in Molekularno genetske metode za diagnostiko v medicini (za študente 3. letnika Medicine). Poleg tega so učitelji Inštituta za biokemijo in molekularno genetiko tudi nosilci in izvajalci predmetov na drugih študijskih programih članic Univerze v Ljubljani (Biotehniška fakulteta, Fakulteta za farmacijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo in Zdravstvena fakulteta).

Učno osebje Inštituta za biokemijo in molekularno genetiko je zelo aktivno udeleženo tudi pri izvedbi podiplomskega študija Biomedicine. Celovita prenova doktorskega študija Biomedicine je potekala pod vodstvom bivše predstojnice prof. dr. Katje Breskvar. Od takrat se v okviru tega študija področje Biokemija in molekularna biologija ves čas koordinira s strani Inštituta za biokemijo in molekularno genetiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Diplome in pohvale prof. Dušana Stucina

Inštitut za biokemijo in molekularno genetiko UL MF podeljuje diplome in pohvale prof. Dušana Stucina študentom EMŠ Medicina in EMŠ Dentalna medicina za najodličnejši uspeh pri izpitih iz področja biokemije in molekularne genetike.

Več informacij in pravilnik