Inštitut za zgodovino medicine
Predstavitev
Leta 1919 ustanovljena nepopolna Medicinska fakulteta v Ljubljani je leta 1934 vpeljala v učni program nov predmet, zgodovino medicine. Takoj po drugi svetovni vojni in ustanovitvi popolne Medicinske fakultete v Ljubljani je bil leta 1945 ustanovljen Inštitut za zgodovino medicine kot pedagoška in znanstvenoraziskovalna ustanova.
Prvo predavateljsko mesto za zgodovino medicine je zasedel ljubljanski ginekolog in porodničar dr. Ivan Pintar (1888-1963). Svoje znanje in entuziazem je prenašal na študente, predvsem pa v njih vzgajal čut za korenine njihove stroke in pomen poznavanja strokovnega razvoja ter njegovih protagonistov skozi čas. Predavanja je na Medicinski fakulteti opravljal vse do smrti. S svojim delom je utrl pot novim generacijam zgodovinarjev medicine na Slovenskem.
Po Pintarjevi smrti je bila stolica za zgodovino medicine debelo desetletje prazna in so predavanja nadomeščali honorarni suplenti, dokler ni leta 1976 dr. Peter Borisov (1921-2011) profesionalno zasedel tega delovnega mesta in se habilitiral za docenta. Prof. Borisov je vpeljal ločena predavanja za študente splošnega oddelka medicine in stomatologije. Pripravil je tudi skripta iz zgodovine medicine in zgodovine stomatologije ter knjigo Zgodovina medicine (1985). Nadaljeval je z zbiranjem predmetov iz slovenskega zdravstva in jih na Inštitutu uredil v razstavo. Mesto predstojnika je zasedal do upokojitve leta 1991.
Mesto prof. Borisova je zasedla zdravnica Zvonka Zupanič Slavec. Leta 1993 se je zavzela za institucionalizacijo zbirke v Slovenski zdravstveni muzej ter nadaljevala z zbiranjem najrazličnejših gradiv iz slovenske zdravstvene tradicije. Poleg pedagoškega in mentorskega dela je Zupanič-Slavčeva promovirala tudi znanstvenoraziskovalno delo in objavila več znanstvenih monografij. S sodelavci je pripravila in izdala tudi več prevodov s spremnimi študijami in faksimili nekaterih znamenitih del slovenskih zdravnikov: Plenčiča (1998), Muznika (2000), Lipiča (2003). Vpeljala je tudi prakso velikih razstav, pri katerih sodelujejo študenti.
Inštitut sodeluje z analognimi ustanovami po svetu, predvsem z dunajskim, padovskim, zagrebškim in reškim inštitutom. Iz anglosaksonskega sveta sodeluje predvsem z največjo tovrstno ustanovo na svetu - Wellcome Institute for History of Medicine v Londonu. Inštitut prav tako sodeluje z mednarodnim združenjem zgodovinarjev medicine - International Society for History of Medicine, ki ima sedež v Parizu.