Katedra za čeljustno in zobno ortopedijo

Predstavitev

Prvo pomembno obdobje nastajanja in razvoja Katedre za čeljustno in zobno ortopedijo sega takoj v prva leta po koncu 2. svetovne vojne, ko je vse dobilo nov zagon. Hkrati z odprtjem Medicinske fakultete je bila leta 1949 ustanovljena tudi Katedra za čeljustno in zobno ortopedijo, pričel se je tudi samostojni študij stomatologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kar je bil prelomni korak v razvoju vseh stomatoloških strok. Začetnik ortodontske specialistične dejavnosti je bil prof. dr. Jože Rant, ki je začrtal jasno pot razvoja slovenske ortodontije in imel zanjo največ zaslug. Leta 1949, pred 60 leti, je dobila čeljustna in zobna ortopedija na Stomatološki kliniki prvič svoje lastne prostore, katerim je temelj postavil prof. dr. Jože Rant in jih tudi opremil. Že pred drugo svetovno vojno je prof. dr. Jože Rant obiskoval številne tečaje iz ortodontije in zdravil malokluzije s takrat najsodobnejšimi pripomočki. Izjemna je zasluga prof. dr. Jožeta Ranta, da je leta 1948 po dveletnem prizadevanju uspel dokazati, da je ortodontsko zdravljenje važna preventivna dejavnost proti kariesu in paradontalni bolezni in da je ortodontija za ohranitev zdravega zobovja prav tako pomembna kot vsaka druga stomatološka veja. S svojim strokovnim delom je ustvaril zdravo podlago za razcvet ortodontske stroke. Do danes se je zvrstilo pet predstojnikov katedre in vsak je za seboj zapustil neizbrisen pečat svojega ustvarjanja.

V obdobju od leta 1945 do 1967 je bila dejavnost prof. dr. Jožeta Ranta odločilna za ves razvoj slovenskega zobozdravstva, ne samo ortodontije. V tej veji stroke je predvsem uvedel različne metode zdravljenja zobnih in čeljustnih nepravilnosti. Prirejal je tečaje iz diagnostike in terapije kraniofacialnega področja ter priredil simetroskop za analizo študijskih modelov. Leta 1972 je izdal knjigo z naslovom Čeljustna in zobna ortopedija, ki je še danes temeljni učbenik na področju ortodontije v slovenskem jeziku.

Njegov naslednik prof. dr. Ivo Antolič je prevzel vodstvo oddelka leta 1967 in ostal njegov predstojnik vse do leta 1989. V teh dvaindvajsetih letih je veliko naredil za ustrezno razporeditev delovnih prostorov na stomatološki kliniki in tudi katedri ter oddelku za čeljustno in zobno ortopedijo. Posodobil je notranjo ureditev oddelka z vajalnico ter na novo uredil rentgenski oddelek. Skrbel je za vzgojo potrebnih ortodontskih kadrov po Sloveniji. Prizadeval si je ustoličiti model socialne ortodontije in organizirati decentralizacijo ortodontske dejavnosti ter na izviren način približati ortodontijo otroku v njegovo biosocialno okolje. V tem obdobju decentralizacije (1960-1986) je nastalo 20 krat več ortodontov, ki so se ukvarjali izključno le z zdravljenjem ortodontskih nepravilnosti. 

Predstojnik katedre prof. dr. Ivo Pavšič je v obdobju od leta 1993 do 1996 v celoti izpeljal prenovo in posodobitev ortodontske vajalnice in laboratorija, kjer potekajo predklinične in klinične vaje za študente dentalne medicine. Posodobljena je bila tudi ortodontska in oddelčna modeloteka. Ta čas je prinesel bogate strokovne izkušnje pri zdravljenju otrok s posebno patologijo (skolioze in shize obraza) z ortozami in raznimi modificiranimi aparati, funkcionalnimi aparati in monomaksilarnimi aparati z bimaksiarnim učinkom, ortognatorjem.

Prof. dr. Franc Farčnik je prevzel vodenje katedre v obdobju od leta 1996 do 2006 in pomembno prispeval k naglemu razvoju katedre na raziskovalnem, pedagoškem, strokovnem in interdisciplinarnem področju. Z delom prof. dr. Franca Farčnika je obeleženo najbogatejše obdobje v razvoju slovenske ortodontije. Pomembno je predvsem zaradi novosti, ki so v njegovem znanstvenoraziskovalnem delu nastajale vzporedno s podobnimi prizadevanji drugih strokovnjakov v Evropi in ki jih je vpeljal na to področje v Sloveniji. Omembe vredno je prav to, da je kot predsednik Evropskega združenja ortodontov v letu 1991 slovensko ortodontsko stroko vključil v Evropsko združenje in s tem odprl široke možnosti za mednarodno sodelovanje. Kot predsednik znanstvenega odbora Slovenskega ortodontskega društva je vpeljal smernice kakovostnega ortodontskega varstva po vzorcu mednarodnega projekta Euro Qual (European Quality). Pri vrednotenju kakovosti ortodontske obravnave se je povezal s strokovnjaki iz Evrope in izdelal metodo objektivnega vrednotenja zobnih in čeljustnih nepravilnosti  EF indeks (Eismann-Fračnikov indeks), ki je ga je Ministrstvo za zdravje v letu 2005 potrdilo in sprejelo kot metodo pri triaži ortodontskih pacientov in  vrednotenju uspešnosti ortodontskega zdravljenja.

Velik del pedagoške dejavnosti prof. dr. Farčnika je zajemalo tudi podiplomsko izobraževanje bodočih specialistov čeljustne in zobne ortopedije. V tem obdobju je bil na njegovo pobudo pri Zdravniški zbornici Slovenije sprejet nov program izobraževanja na področju čeljustne in zobne ortopedije, povzet po modelu drugih evropskih univerz programa Erasmus. V tem obdobju je kot obvezno študijsko gradivo za študente postala tudi telerentgenska analiza in izdelani so bili standardni parametri za slovensko populacijo otrok v obdobju menjalnega zobovja. Delovati je pričela Farčnik–Milačićeva šola nesnemne ortodontske tehnike ravnega loka. Poleg stalnega strokovnega izpopolnjevanja zobozdravnikov na podiplomskem nivoju je ta šola skrbela tudi za strokovno usposabljanje učiteljev in asistentov katedre. Ortodontska obravnava z nesnemnimi ortodontskimi aparati je postala temeljni del kataloga znanja študentov dentalne in splošne medicine. Člani katedre so izdali učbenik Strokovna dokumentacija v čeljustni in zobni ortopediji, ki predstavlja temeljni učbenik za diagnostiko zobnih in čeljustnih nepravilnosti pri vsakdanjem kliničnem delu v ortodontiji.

Njegove zasluge za razvojno delo katedre so izjemne predvsem zato, ker je deloval v kadrovsko zelo okrnjenem okviru (en učitelj in en asistent). V tem času so bile pod mentorstvom prof. dr. Farčnika uspešno zaključene ena magistrska in dve doktorski nalogi, dve članici katedre pa sta pridobili naziv docentke za predmet čeljustna in zobna ortopedija. Pod njegovim okriljem so bile izdelane tudi študentske Prešernove raziskovalne naloge, od katerih je ena prejela nagrado. Po njegovih predavanjih so izdana skripta za študente dentalne medicine so pomemben vir teoretičnega in praktičnega znanja na področju zobne in čeljustne ortopedije. Za zasluge in prispevek k Medicinski fakulteti in razvoju je bil leta 2007 imenovan za zaslužnega učitelja Univerze v Ljubljani.

Po upokojitvi prof. dr. Farčnika leta 2006 je vodenje katedre za čeljustno in zobno ortopedijo prevzela docentka dr. Maja Ovsenik, ki sledi enakim smernicam razvoja kot njen predhodnik. Z njenim sodelovanjem se je nadaljevalo delovanje Farčnik–Milačićeve šole nesnemne ortodontske tehnike. Dr. Miroslav Milačić, specialist čeljustne in zobne ortopedije iz Siona v Švici, je bil kot predavatelj in mentor nenadomestljiv na oddelku. Leta 2006 je dr. Milačić za svoje delo prejel priznanje Pro Universitate labacensi Univerze v Ljubljani.

Novost na področju dentalne medicine, ki jo je podprla prof. dr. Ovsenik, so strokovni sestanki, na katerih učitelji in asistenti različnih kateder odseka za dentalno medicino interdisciplinarno načrtujejo zdravljenje. Njen najpomembnejši dosedanji znanstvenoraziskovalni dosežek je uvajanje novega rutinskega diagnostičnega postopka za vrednotenje zobnih in čeljustnih nepravilnosti pri vsakdanjem kliničnem delu EFO indeks (Eismann-Farčnik-Ovsenik indeks). Opredeljuje prednosti za zdravljenje pri triaži ortodontskih pacientov v presejalnih in epidemioloških študijah, študenti dentalne medicine ga uporabljajo na kliničnih vajah. Opravljena je bila tudi epidemiološka raziskava o razširjenosti in stopnji težavnosti čeljustnih in zobnih nepravilnosti, ki je pokazala visoko stopnjo razširjenosti morfoloških in funkcionalnih znakov nepravilnosti ter visok odstotek sesalnih razvad pri slovenskih otrocih v obdobju rasti in razvoja. Preiskovanje etioloških dejavnikov na pojavnost čeljustnih in zobnih nepravilnosti smo razširili tudi interdisciplinarno s specialisti otorinolaringologi in s sodelavci za stomatološko protetiko in ugotovili povezavo med nekaterami nepravilnostmi griza, nepravilnostmi žvečenja in motnjami govora.

V diagnostiki čeljustnih in zobnih nepravilnosti so bile opravljene začetne raziskave o uporabnosti ultrazvočnega preiskovanja lege in funkcije jezika. Pri proučevanju morfoloških značilnosti obraza pri slovenskih otrocih v obdobju rasti in razvoja s sodobno 3D lasersko tehnologijo sodelujemo z Univerzo v Cardiffu v Veliki Britaniji. Izdelali smo 3D zapis slovenskega obraza mladostnikov in otrok v obdobju zgodnjega menjalnega zobovja. Na področju bazičnih raziskav potekajo v sodelovanju z Inštitutom za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo raziskave o vlogi endotelinskega sistema pri ortodontskem premiku zoba na modelu podgane.

Člani katedre so izdali priročnike in skripte za predklinične in klinične vaje 4. in 5. letnika Dentalne medicine, ki so dostopne tudi v elektronski obliki na študentski spletni strani. V študijskem letu 2007 je Katedra za čeljustno in zobno ortopedijo prejela nagrado za najbolj »pismeno katedro« v okviru Dentalne medicine,

Katedra izvaja za študente 5. letnika medicine 15 ur vaj in 1 uro predavanj. Člani katedre sodelujejo pri podiplomskem tečaju iz otroškega in preventivnega zobozdravstva. Redno vodijo tečaje in podiplomsko usposabljanje za specializante iz čeljustne in zobne ortopedije. Sodelavci katedre so vključeni v projekt Tridimenzionalna študija obraza v obdobju rasti in razvoja  tkiv (nosilka prof. dr. Maja Ovsenik, od 2008 do 2011) in v raziskovalni program Parodontalna medicina (nosilec projekta: prof. dr. Uroš Skalerič). Sodelavci katedre sodelujejo tudi pri izvedbi specializacije iz čeljustne in zobne ortopedije, kjer se na šestih učnih mestih usposabljajo bodoči specialisti ortodontske stroke. Sodelavci katedre so vabljeni predavatelji na srečanjih slovenskega, evropskega in ameriškega združenja ortodontov.

Pomembno so k dvigu strokovnega znanja pripomogli sodelavci katedre z monografijo Stomatološka klinična preiskava, urednik prof. dr. Uroš Skalerič, Ljubljana, 2006.

Člani katedre so dobili priznanje mednarodne strokovne srenje tudi z organizacijo 86. kongresa Evropskega združenja ortodontov (Portorož, 2010), katerega predsednica je bila prof. dr. Maja Ovsenik. V okviru Evropskega združenja ortodontov (EOS) deluje tudi odbor učiteljev čeljustne in zobne ortopedije, katere članica je tudi predstojnica katedre prof. dr. Ovsenik.

Novice