Katedra za ustne bolezni in parodontologijo
Predstavitev
Že pred začetkom študija stomatologije, leta 1949, se je področju parodontologije posvečal znani čeljustni kirurg prof. dr. Franc Čelešnik, ki je že l. 1948 napisal knjigo "Parodontoza". Leta 1951 je bila ustanovljena stolica za parodontozo, ki jo je do l. 1967 vodil prvi predstojnik prof. dr. Lojze Brenčič. Delokrog ustnih bolezni se je Katedri pridružil l. 1956 in je bila zanj na začetku zadolžena asist. dr. Dušana Cavrič. Pedagoško in raziskovalno delo katedre je v prvem dvajsetletnem obdobju po ustanovitvi zaznamovala prostorska in kadrovska stiska. Delovanje Katedre je bilo "v senci" drugih kateder, ki so imele na razpolago več prostorov, kadra in tudi večji fond ur za predavanja in vaje študentov stomatologije. Za to obdobje je tudi značilno, predvsem v obdobju 1960-70, izredno veliko študentov, saj je v tistem času delovala tudi mariborska Višja stomatološka šola. Prof.dr. Lojze Brenčič se je posvečal predvsem raziskavam o holistični povezavi bolezni obzobnih tkiv s sistemskimi boleznimi, njegov naslednik prof. dr. Milan Perušek pa problematiki ustnih bolezni. Prof. dr. Janko Müller, ki je vodil Katedro med leti 1979-1994 je začel z interdisciplinarnimi raziskavami na področju parodontologije v sodelovanju s kemiki in fiziki IJS ter vpeljal princip parodontalno kirurške oskrbe pacientov. Njegov naslednik prof. dr. Uroš Skalerič je poglobil to sodelovanje in leta 1987 na IJS ustanovil Center za stomatološke raziskave. Sodelavci katedre so v 70. in 80. letih opravljali raziskave o strukturi in prepustnosti zobne sklenine z metodo EPR, ki so kasneje prešle na raziskave strukture in prepustnosti zobnega cementa. Uporabili so metode NMR za ugotavljanje relaksacijskih časov v vneti dlesni in naredili prva MR slikanja obzobnih tkiv na eksperimentalnih živalih. V tem obdobju so bile uspešne tudi biokemične interdisciplinarne raziskave, ki so osvetlile pomen porušenega ravnotežja cisteinskih proteinaz in njihovih inhibitorjev v dlesni, gingivalni tekočin in serumu pacientov s parodontalno boleznijo.
Po prihodu sedanjega predstojnika prof. dr. Uroša Skaleriča iz izpopolnjevanja v ZDA (1987-90) se je začel nov vzpon interdisciplinarnega raziskovalnega dela na katedri. Opravljane so bile epidemiološke raziskave razširjenosti in stopnja parodontalne bolezni, ki so pokazale visoko pojavnost (98%) vnetja obzobnih tkiv, ki pri 20-25% ljudi zajame globlje ležeča obzobna tkiva in zahteva specialistično parodontološko zdravljenje. V najnovejši raziskavi smo ponovno ugotavljali prisotnost napredovane parodontalne bolezni pri 35-85 starih prebivalci mesta Ljubljane in ugotovili, da ima skoraj polovica preiskovancev napredovano parodontalno bolezen in da potrebujejo parodontalno kiuruški poseg.
Na področju bazičnih raziskav smo proučevali strukturo in permeabilnost zobnega cementa ter vlogo rastnih in nevrogenih faktorjev, prostih radikalov kisika, stresa, citokinov in virusov pri vnetju obzobnih tkiv. V diagnostiki parodontalne bolezni smo opravili začetne raziskave o uporabnosti MR slikanja obzobnih tkiv pri ljudeh. Na področju terapije pa so bile opravljene raziskave o ugodnem učinku lokalnega dovajanja antioksidantov pri zdravljenju parodontalne bolezni in o možnosti uporabe laserjev za parodontalno kirurške posege in regeneracijo obzobnih tkiv.
Na področju zdravljenja parodontalne bolezni pri sladkornih bolnikih pa smo prikazali, da lahko s popolno dezinfekcijo ustne votline in lokalnim dovajanjem antibiotikov izboljšamo metabolno urejenost sladkornih bolnikov.
Sodelavci katedre so bili vključeni v projekt Epidemiologija, etiopatogeneza, diagnoza in zdravljenje bolezni obzobnih tkiv ( nosilec prof. dr. Uroš Skalerič , od 1981 do 2004) in v raziskovalni program Parodontalna medicina (nosilec prof. dr. Uroš Skalerič, od 2004 dalje).
V zadnjih letih so na katedri doktorirali 4 sodelavci, od tega 2 mlada raziskovalca.
Priznanje so člani katedre dobili tudi z organizacijo 7. kongresa Mednarodne Akademije za parodontologijo (Ljubljanam, 1999) in organizacijo 13. mednarodne Konference o parodontalnih raziskavah (Ljubljana, 2008).
Priznanje je dobil tudi predstojnik katedre prof. dr. Uroš Skalerič, ki je postal ambasador Znanosti R Slovenije (1997), častni član Ameriške Akademije za parodontolgoijo (2002) in izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (2003).