Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa

Predstavitev

Razvoj katedre za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa je povezan z razvojem stomatološke klinike in medicinske fakultete. Leta 1950 je bila ustanovljena katedra za konzervirajoče zobozdravstvo, kot organizacijska enota stomatološke fakultete, predhodnice odseka za stomatologijo.

Prvega učitelja - docenta dr. A. Logarja je katedra dobila leta 1951. Število učiteljev in njihovih sodelavcev se je stalno povečevalo. Katedra ima sedaj pet učiteljev in šest asistentov. Katedra je opravila eno osrednjih nalog v slovenskem zobozdravstvu. Njeni predstojniki so v veliki meri oblikovali slovensko stomatologijo.

Predstojniki katedre so bili prof. dr. Anton Logar (1954 - 1970), prof. dr. Čedomir Ravnik (1970 - 1989), prof.dr. Vito Vrbič (1989 - 1998), prof. dr. Dominik Gašperšič (1998 - 2004), doc. dr. Franek Klemenc (2004 - 2007) in prof. dr. Janja Jan (2007 -). V zadnjih 10 letih so bili učitelji in asistenti katedre prof. dr. Janja Jan, prof. dr. Aleš Fidler, doc. dr. Lidija Nemeth, doc. dr. Iztok Štamfelj, doc. dr. Tomaž Hitij, asist. dr. Maja Grošelj, asist. dr. Tomi Samec, asist. dr. Igor Križnar, asist. Jana Krapež, asist. Lucija Strmšek, asist. dr. Ana Tenyi, asist. Tilen Šušterčič, asist. dr. Matevž Luštrik, asist. Viktor Angjeleski, asist. Nina Vovk. Na vajah pomagajo še tehnični sodelavci in demonstratorji.

Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa je danes enota Oddelka za dentalno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (UL MF). Člani katedre se ukvarjajo s pedagoškim, raziskovalnim ter kliničnim delom. Vsebina in način pouka sta se na katedri razvijala v skladu z razvojem stroke in organizacijo pouka UL MF. Katedra je glede kliničnih dejavnosti povezana s centrom za zobne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

Največji delež izobraževalnega dela zajema dodiplomski študij. Dodiplomski pouk izvajajo za študente dentalne medicine UL MF od prvega do šestega letnika in pri izbranih predavanjih za študente splošne medicine UL MF. Katedra poučuje pri obveznih predmetih: Anatomija za dentalno medicino (1. letnik prenovljenega programa), Funkcionalna in klinično-aplikativna morfologija in embriologija zobnega organa, Uvod v klinično dentalno medicino 2 (2. letnik prenovljenega programa), Stomatološki predklinični praktikum, Stomatološka propedevtika 2, Brezbolečinsko delo v zobozdravstvu (3. letnik prenovljenega programa), Stomatološka propedevtika, Splošna in dentalna radiologija, Zobne bolezni 1 (4. letnik), Zobne bolezni 2 (5. letnik), Zobne bolezni 3, Gerontostomatologija (6. letnik). Katedra poučuje še pri predmetu Klinična stomatologija za 5. letnik študentov medicine.

Pouk se odvija v obliki predavanj, seminarjev, predkliničnih in kliničnih vaj, klinične prakse, izbirnih predmetov, vodenega individualnega študija; študenti imajo tudi možnost individualnega raziskovalnega dela. Člani katedre so uspešni mentorji dodiplomskim študentom pri raziskovalnih Prešernovih nalogah, ki so bile že velikokrat nagrajene s priznanji in fakultetnimi Prešernovimi nagradami.

Katedra pokriva tudi dejavnosti podiplomskega pouka. Člani katedre so mentorji študentom na doktorski stopnji, sodelujejo pri programu izobraževanja pripravnikov, specializacije iz zobnih bolezni in endodontije, podiplomskem izobraževanju zobozdravnikov. V okviru doživljenjskega izobraževanja sodobno znanje svojega področja posredujejo širšemu slovenskemu prostoru. Skupaj z drugimi specialisti vsako drugo leto organizirajo simpozij iz zobnih bolezni in endodontije.

Katedra ustvarja in prenaša strokovno doktrino na dodiplomske in podiplomske študente MF, pa tudi v širši slovenski strokovni prostor. Iz teh prizadevanj so izdali slovensko študijsko gradivo: Histološki atlas zobnega organa (2001), Anatomija zob (2002), Razvoj obraza, ustne votline in zobnega organa (2002), Histologija zobnega organa (tretja izdaja 2003), Zgradba zoba: mikroskopski prikaz s pojasnili (2006), Oralni radiološki pregled (poglavje v Stomatološka klinična preiskava, 2006), Propedevtika zobnih bolezni (2006), Sistematika endodontskih storitev (2009), Predklinični praktikum: instrumenti in naprave (2012), Zobni karies - osnove sodobnega diagnosticiranja in zdravljenja (2014), Navodila za vaje iz histologije zobnega organa (2018), Anatomske osnove modelacije zob (2023).

Vse te dejavnosti se povezujejo z aktivnim znanstveno-raziskovalnim delom članov, s poudarkom na interdisciplinarnosti in mednarodnem sodelovanju. Področja raziskovalnega dela članov katedre so: morfološke značilnosti in bolezenske spremembe zob in okolne kosti na arheološkem gradivu; mikrostrukturne in mikrotrdotne lastnosti zdravih in bolezensko spremenjenih zobnih tkiv; variabilnost normalnih anatomskih zobnih znakov in razvojnih nepravilnosti zob ter njihove geneze oziroma patogeneze; nadštevile korenine stalnih kočnikov; izgubna kompresija slik v dentalni radiologiji; digitalna subtrakcijska radiografija trdih tkiv v ustni votlini; spremljanje zdravja ustne votline s hiperspektralnim slikanjem; odontometrija; merjenje pretoka tkivne tekočine iz periapikalnega področja zoba v koreninskih kanalih; optodinamska optimizacija laserske irigacije koreninskih kanalov; analiza kinematike recipročnih endodontskih motorjev; uspešnost endodontskega zdravljenja; vpliv škodljivih dejavnikov okolja na razvoj zobnega organa; zobni karies, zobna erozija in razvojne okvare sklenine pri otrocih z astmo; merjenje prekrvljenosti zobne pulpe karioznih zob; ocena stanja zobne pulpe z magnetno resonančnim slikanjem, histološko analizo in kliničnimi diagnostičnimi testi; odziv zobne pulpe na preparacijo kavitet, ortodontsko terapijo; vpliv fototerapije na dejavnike tveganja za karies; poobsevalni karies pri pacientih z rakom glave in vratu; učinki hiperbarične oksigenacije na tkivo s poobsevalnimi poškodbami; preprečevanje škodljivih posledic v ustni votlini, ki nastanejo po obsevanju tumorjev obraza in vratu; povezava med ustnim in sistemskim zdravjem; vpliv bolezni reakcije presadka proti gostitelju.

Dosežke znanstveno raziskovalnega dela objavljajo člani katedre v številnih člankih v mednarodnih (SCI) revijah in člankih v domačih revijah. Predstavljajo jih tudi na domačih in mednarodnih kongresih, simpozijih in znanstvenih seminarjih. Vključeni so v raziskovalne projekte in programe. Poteka tudi sodelovanje z univerzami v EU in v ZDA. V zadnjih desetih letih so pridobili doktorat znanosti štirje člani katedre, trije so pridobili naziv učitelja, dva naziv rednega profesorja.

Novice