|
Prof. dr. Radovan Komel je prejemnik nagrade Andreja Otona Župančiča za vrhunsko raziskovalno delo na UL MF za leto 2018.
Predavanje bo v veliki predavalnici UL MF, Korytkova 2. Vljudno vabljeni!
Prof. dr. Radovan Komel je redni profesor biokemije in molekularne biologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, od leta 1992 do 2011 pa je bil tudi vodja Laboratorija za biosintezo in biotransformacije (sedaj Laboratorij za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo) na Nacionalnem kemijskem inštitutu (KI). Obe raziskovalni enoti sta bili pod njegovim vodstvom povezani v okviru medinštitutskega raziskovalnega programa P1-0104 Funkcijska genomika in biotehnologija za zdravje, ki ga je ARRS leta 2004 uvrstil med najboljše programe na področju naravoslovja, vodenje mešane skupine raziskovalcev KI in farmacevtske družbe LEK pa je privedlo do proizvodnega postopka prvega slovenskega biološkega zdravila, tudi sprejetega v globalno proizvodnjo pri družbi Sandoz-Novartis, kar je postavilo temelje za vzpostavitev enote Biofarmacevtika pri družbi LEK – Sandoz/Novartis. Prof. Komel je diplomiral leta 1974 na področju biokemije mikrobnih steroidnih transformacij. Med doktorskim študijem se je izpopolnjeval na Central Institute for Microbiology and Experimental Therapy (ZIMET) na Nemški akademiji znanosti v Jeni, podoktorsko pa na Technical University of Graz, Avstrija (1986), kjer je spoznaval nove tehnike genskega inženirstva in molekularne biologije. V letu 1987 je gostoval na INSERM v Parizu, kjer se je navdušil nad področjem medicinske molekularne genetike.
Prof. dr. Radovan Komel je v slovenskem prostoru nedvomno eden izmed utemeljiteljev medicinske molekularne biologije/genetike kot tudi genskega inženirstva v biokemiji in biotehnologiji. Kot prvi v Sloveniji je v zgodnjih 80-letih začel utirati pot za takratni čas novim eksperimentalnim pristopom. V kasnejšem obdobju je poleg kontinuirnih raziskav na področju mikrobne biokemije in biotehnologije na Nacionalnem kemijskem inštitutu (glivni sistemi za hidroksilacije steroidov; celični cikel pri S. cerevisiae, proizvodnja citokinov kot rekombinantnih zdravil), začel razvijati molekularno biologijo v medicini. Ta del je potekal v okviru Medicinskega centra za molekularno biologijo, ki je bil ustanovljen leta 1992 na Medicinski fakulteti UL in katerega vodja je bil prof. Komel. Za potrebe diagnostike (prenatalna in postnatalna diagnostika), kot tudi v okviru osnovnih raziskav, je skupaj s sodelavci razvil postopke za genetsko analizo številnih monogenskih bolezni (cistična fibroza, hemofilija A, policistična bolezen ledvic, epidermolitična buloza, osteoporoza, analiza mikrosatelitov pri posamezniku za individualno diagnostiko raka na želodcu), kot tudi postopke genotipizacije za identifikacijo oseb v sodni medicini in kriminalistiki. V zadnjih letih so se njegove raziskave molekularne biologije/genetike v medicini obrnile v smer raziskovanja genetskih vzrokov in molekulskih dogodkov pri razvoju kompleksnih, večgenskih oz. večfaktorskih bolezni kot so različne oblike raka (rak prebavil, glioblastom, melanom) in psihiatričnih motenj (motnje hranjenja, samomorilnost). Pri tem je poleg klasičnih metod biokemije in molekularne biologije pričel uporabljati tudi celostne pristope funkcijske genomike, vključno s pripravo originalnih proteinskih čipov. Zaradi povezovalnih sposobnosti, ki so privedle do širokega kroga sodelovanj s kliničnimi ustanovami (različni oddelki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, Onkološki Inštitut, regionalne bolnišnice, itd., akademskimi ustanovami (FFA in BF UL in Univerza v Novi Gorici) in raziskovalnimi ustanovami (KI) kot tudi s farmacevtsko industrijo (Lek), je bil v letu 2001 prof. Komel eden izmed iniciatorjev Slovenskega konzorcija za bio-čipe in kasneje ustanovljenega Centra za funkcijsko genomiko in bio-čipe, ki danes združuje 14 slovenskih inštitucij in omogoča njihovim raziskovalcem delo na projektih funkcijske genomike v Sloveniji. V okviru CFGBC in s strani Evropskih strukturnih skladov financiranega Centra odličnosti »Biotehnologija s farmacijo«, ki ga je tudi vodil, je prof. Komel ključno prispeval k dostopnosti moderne infrastrukture pogenomskega obdobja v slovenskem prostoru. Posebna kvaliteta prof. Komela so dolgoletna prizadevanja za »rušenje zidov« med različnimi ustanovami in podpiranje povezovalne policentričnosti v slovenski biokemijski in medicinski razvojno raziskovalni sferi.
Prof. Komel je izobrazil skupaj 83 magistrskih in doktorskih študentov in bil mentor pri 46 doktorskih delih. Njegovi študentje so se praviloma izobraževali tudi v sodelujočih laboratorijih v tujini in jih kot raziskovalce danes najdemo v Sloveniji na vodilnih položajih medicinske genetike v ginekologiji, pediatriji, patologiji, sodni medicini, kriminalistiki, itd., v farmacevtski industriji kot tudi na slovenskih akademskih ustanovah. Poleg izjemnega mentorskega opusa na področju izobraževanja podiplomskih študentov v uporabni biokemiji in molekularni biologiji, je prof. Komel bil tudi redni profesor biokemije za študente medicine in dentalne medicine, kot tudi za študente na FKKT, smer biokemija in molekularna biologija, še vedno pa je predavatelj nekaj obveznih in izbirnih predmetov podiplomskih študijev Biomedicine na Univerzi v Ljubljani.
Raziskovalno delo prof. Komela sega na različna področja medicinsko ali biotehnološko usmerjene biokemije in molekularne biologije, kjer je aktiven v domačih in mednarodnih krogih. V letih 1995-2000 je bil predsednik vladne komisije za pripravo zakona o genski tehnologiji. Bil je nacionalni koordinator za področje Biotehnologije in v mednarodnem prostoru član komiteja ‘Integrated Approaches on Functional Genomics’ pri Evropski Znanstveni fundaciji. Od leta 2002-2013 je bil tri zaporedne mandate član in v zadnjem odbobju tudi predsedujoči v mednarodnem svetovalnem in znanstvenem svetu Mednarodnega centra ze gensko inženirstvo in biotehnologijo (ICGEB). Pridobil je mednarodna in domača priznanja kot so: priznanje ‘Outstanding Visitor’ za raziskovalno bivanje v Jeni, NDR (1994), državna nagrada za vrhunske dosežke v znanosti (predhodnica Zoisovih nagrad) (1994), priznanje francoske vlade za podpiranje znanstveno-raziskovalnega sodelovanja z republiko Francijo ‘Chevalier dans l’Ordre des Palmes Académiques’ (2004), Lapanjetova nagrada za vrhunske znanstvene in pedagoške dosežke na področju biokemije in molekularne biologije (SBD, 2008), Velika nagrada Miroslava Zeia za življensko delo na področju dejavnosti NIB (2015) ter tretja nagrada za najboljši evropski (srednješolski) učbenik BESA, podeljena na frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2012. Prof. Komel je bil vodja mnogih raziskovalnih in raziskovalno-razvojnih projektov v Republiki Sloveniji, bilateralnih projektov in partner pri mednarodnih projektih. Od leta 1999 – 2003 je na Medicinski fakulteti UL vodil raziskovalni program Molekularna genetika in biologija v biomedicinskih raziskavah, od leta 2004 do 2014 je vodil uvodoma že omenjeno medinštitutsko (MF & KI) programsko skupino Funkcijska genomika in biotehnologija za zdravje in v nadaljevanju do sredine leta 2017 tudi njeno naslednico na Medicinski fakulteti UL. Kot predsednik Prirodoslovnega društva Slovenije in predsedujoči vladni Komisiji za gensko tehnologijo ter komisiji za pripravo zakonodaje na področju biomedicine je bil in je vseskozi aktivno navzoč v javnem prostoru; je avtor 54 poljudnih oz. strokovnih člankov (časopisni prispevki), ima več kot 100 intervjujev v sredstvih javnega obveščanja (tisk, radio in televizija) in je bil so-organizator in predavatelj na številnih javnih predavanjih in okroglih mizah doma in v tujini. S tem je bistveno prispeval k ugledu Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ne le v strokovni, temveč tudi v laični javnosti.
Raziskovalni opus prof. Komela obsega 175 SCI člankov, ki so citirani 2.703-krat, od tega je 2.519 čistih citatov (vir: ISI WoS 14. 5. 2018). Pri 115 objavah je prvi, dopisni ali vodilni avtor. Med ključne publikacije spadajo prva slovenska objava s področja genskega inženirstva (1987) ter prva slovenska objava s področja molekularne biologije v medicini (1990; New England Journal of Medicine, takrat IF 24.5). V zadnjih petih letih je objavil 31 SCI-člankov (25 jih spada v prvo (36%) oz. drugo (45%) kakovostno skupino), od leta 2008 dalje izkazuje več kot 150 čistih citatov letno). V zbirki PubMed je dostopnih 136 objav z avtorstvom R. Komela.
Nekaj ključnih referenc, ki so pokazatelji dolgoletnega vrhunskega raziskovalnega dela prof. R. Komela:
Kumulativni impakt faktor njegovih objav je približno IF = 416,920 povprečni IF pa približno 2.7, h indeks, (Web of Science – All Databases): h = 27. Pri tem velja omeniti, da povprečni IF zmanjšujejo razmeroma številne objave z v revijah z nižjim IF, kot so npr. Periodicum Biologorum, Zdravstveni vestnik in Acta Chimica Slovenica, ki pa so pomembne za slovensko medicinsko in biokemijsko strokovno javnost in za podporo domači strokovni publicistiki, kot tudi zgodnje objave v mednarodnih revijah s takrat nižjim IF.
Število vrhunskih in zelo kvalitetnih dosežkov na področju po kriterijih ARRS (1977 – 2014), vir Sicris: A'' (izjemni dosežki) = 12 člankov; A' (zelo kvalitetni dosežki) = 52 člankov; A1 6,07.
Podatki za zadnjih 5 let (na dan 14. 3. 2018, vir Sicris): 1.578 čistih citatov (št. citatov v zadnjih 10 letih); A'' (izjemni dosežki) = 1 patent, A' (zelo kvalitetni dosežki) = 11 člankov; A1 2,92
Patenti:
Drugi kazalci vrhunskosti raziskovalnega dela: Prenosi z Medicinske fakultete UL v klinično in kriminalistično prakso (translacija) in prve diagnostike monogenskih bolezni za potrebe kliničnih ustanov:
Pomembnejši mednarodni projekti: