In memoriam: zaslužna profesorica dr. Andreja Kocijančič (1942 - 2021)

Zaslužna profesorica dr. Andreja Kocijančič se je rodila 28. julija 1942 v Ljubljani. Diplomirala je leta 1966 na Medicinski fakulteti, specialistični izpit iz interne medicine je opravila leta 1971. Leta 1976 je doktorirala. Od leta 1989 je bila redna profesorica interne medicine UL Medicinske fakultete. V obdobju med leti 1964 in 1990 se je dodatno izpopolnjevala na renomiranih klinikah – New Castle upon Tyne (1964), Medizinische Klinik Eppendorf v Hamburgu (1975), St Mary's Hospital v Londonu (1979) in Medical center v Gainsville (1990).

Strokovno je delovala na področju endokrinologije. Učenka in naslednica prof. dr. Stanislava Mahkote, pionirja slovenske endokrinologije, je plodno nadaljevala z njegovim delom. Bila je dolgoletna predstojnica Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni. Desetletja je vzgajala nove generacije zdravnikov endokrinologov, vodila in spodbujala raziskovalne dejavnosti na področju hormonov in presnove, ustanovila in urejala endokrinološko revijo Endocrinologia Iugoslavica, zastopala slovensko endokrinologijo v mednarodnih organizacijah in usmerjala zdravstveno politiko na področju diabetologije in osteoporoze, ki jo je v Sloveniji začela obravnavati prva. Leta 2014 je na 5. kongresu endokrinologov Slovenije prejela Mahkotovo priznanje za življenjsko delo.
 
Doktorirala je leta 1976 s temo Hirsutizem in androgeni. Od leta 1975 je raziskovalno delovala in vodila projekte s področja metabolnih in hormonskih motenj. Objavila je številne znanstvenoraziskovalne in strokovne članke v recenziranih revijah in knjigah, več znanstvenih in strokovnih monografij ter bila soavtorica univerzitetnih učbenikov in številnih monografskih publikacij. Pri njenem delu je vredno izpostaviti slovensko knjigo Interna medicina, ki je prvič izšla leta 1993 in do sedaj doživela 5 izdaj ter učbenik Klinična preiskava. Med leti 2009 in 2015 je bila urednica Zdravniškega vestnika.
 
Akademsko kariero je začela leta 1978, kot docentka na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani za področje interne medicine. Izredna profesorica je postala leta 1984, redna profesorica pa leta 1989. Bila je mentorica 6 magistrandom in 10 doktorandom. Med letoma 1995 in 2003 je bila predstojnica Katedre za interno medicino UL Medicinske fakultete in v obdobju 1996–2002 prodekanja UL Medicinske fakultete. Poleg funkcij na fakulteti je opravljala tudi pomembne funkcije na univerzi, kjer je bila predsednica Komisije za podiplomski in doktorski študij in ena izmed glavnih ustanoviteljic univerzitetnega, interfakultetnega podiplomskega študija Biomedicina. 
 
Bila je tudi predsednica Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije. Na predlog Senata Medicinske fakultete jo je 21. junija 2005 Senat Univerze v Ljubljani izvolil zaprvo in doslej edino rektorico Univerze v Ljubljani. Njen rektorski mandat je zaznamovala prenova študijskih programov, ki se je začela leta 2004, se v njenem mandatu intenzivirala in bila uspešno zaključena do zakonskega roka leta 2009. Leta 1999 je prejela zlato plaketo Univerze v Ljubljani, leta 2010 pa naziv zaslužna profesorica.

Pred študijem medicine je nameravala študirati filozofijo, svojo nagnjenost k “humanistiki” pa je kasneje odsevala tudi v širših odnosih s sodelavci na svoji poklicni in akademski poti. Tako je bila seznajena tudi z “izvenslužbenimi” razmerami sodelavcev - od strežnic do zdravnikov in vedno pripravljena za nasvet ali pomoč. To in pa skrb za timsko delo v obliki sindikalnih in prednovoletnih srečanj je bilo tudi porok za njeno priljubljenost med sodelavci.

STROKOVNO DELO
Strokovna in znastvena bibliografija zasl. prof. dr. Andreje Kocijančič obsega preko 300 bibliografskih enot; 77 del je v SCI citiranih znanstvenih revijah s preko 1000 citati. Raziskovalno delo se je v letih 1961 – 1964 odvijalo na področju histologije, od leta 1975 pa na področju metabolnih in hormonskih motenj. Na področju nekdanje Jugoslavije je opravljala pionirsko delo pri obravnavi osteoporoze, v sodelovanju z ljubljanskimi nevrokirurgi pa je postavila UKC ob bok nekaj centrom v Evropi in Ameriki, ki so v zdravljenje bolezni hipofize uvedli transfenoidalni kirurški pristop. Od leta 1991 dalje je bila nacionalna koordinatorica raziskovalnega polja Metabolne in hormonske motnje. V tem času je nadaljevala raziskovalno delo na področju sindroma policističnih ovarijev (PCOS). Raziskovanje PCOS je izvirno povezala z raziskavami kostne presnove in pokazala, da so motnje v menstrualnem ciklusu pri PCOS za razliko od vseh ostalih vrst oligo- oz. amenoreje povezane z normalno oz. celo višjo mineralno kostno gostoto teh bolnic. V nadaljevanju teh raziskav je prišlo do odkritja, da je antiandrogeno zdravljenje teh bolnic potencialno škodljivo za kost. To so bili prvi zametki vedenja o učinkih antiandrogenega zdravljenja, ki so se desetletje kasneje potrdili na velikem številu moških s karcinomom prostate, zdravljenih z antiandrogeni.

Od leta 1996 do leta 2004  je vodila projekt Vpliv genetskih dejavnikov in oligoelementov na metabolne bolezni. V letih od 2004-2008 je vodila raziskovalni  program GENI, hormonske in osebnostne spremembe pri metabolnih motnjah. Multidisciplinarni tim se je pod njenim vodstvom povzpel med 3 najboljše raziskovalne programe s področja medicinskih ved v Sloveniji. Program je bil zasnovan na lastnih dolgoletnih izkušnjah in dosežkih na področju kliničnih in laboratorijskih raziskav, ki preučujejo kronične presnovne bolezni osteoporozo, sladkorno bolezen in sindrom policističnih ovarijev z vseh aspektov. Sodelovala je tudi v mednarodnem projektu v okviru 5. okvirnega EC programa z Instituto di Richerce Farmacologice iz Milana. Bila je mentorica 6 magistrandom in 10 doktorandom. Organizirala je 5 mednarodnih kongresov in več kot 30 domačih strokovnih srečanj.

Leta 1977 je ustanovila strokovno revijo Endocrinologia Iugoslavica, ki je bila najpomembnejša endokrinološka revija na področju nekdanje Jugoslavije in je izhajala do 1990, bila je urednica 7 strokovnih učbenikov, izdala je tudi tri poljudne knjige z zdravstveno tematiko.

Zaslužna profesorica dr. Andreja Kocijančič je sodelovala pri vodenju največjih domačih in tujih strokovnih združenj: Predsednica združenja endokrinologov Jugoslavije (1972-1976), Članica Executive Committee of International Society of Endocrinology (1979-1989), članica Central Committee of European Federation of Endocrine Societis (1987-1995), članica Board of European Foundation for Osteoporosis (1995-2000), predsednica Zdravstvenega sveta Slovenije (1982-1986), predsednica Komisije za podiplomski in doktorski Študij Univerze v Ljubljani (1995-2003), podpredsednica Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije (1998-2002), predsednica Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije (2002-2004) in predsednica Športne zveze Univerze v Ljubljani (2007–2009). V mandatnem obdobju 2004–2008 je opravljala funkcijo podpredsednice Zdravniške zbornice Slovenije. 

Za svoje strokovno delo je prejela tudi javne nagrade: leta 1984 Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, leta 1991 odlikovanje za zasluge v času vojne in leta 1999 Zlato plaketo Univerze v Ljubljani.

Fotografija: Univerza v Ljubljani

 

Žalna seja na Univerzi v Ljubljani je zaradi epidemioloških razmer prestavljena na kasnejši datum. Vpis v elektronsko žalno knjigo je možen tukaj.