|
Mlada raziskovalka Barbara Hrast in prof. dr. Dušan Šuput z Medicinske fakultete v Ljubljani sta v sodelovanju z raziskovalcema iz KU Leuven, Belgija objavila izčrpen pregledni članek z naslovom Effects of risk factors on longitudinal changes in brain structure and function in the progression of AD na temo vpliva faktorjev tveganja na longitudinalne spremembe strukture in funkcije možganov pri napredovanju Alzheimerjeve bolezni v reviji Alzheimer's & Dementia: Journal of the Alzheimer's Association.
V prispevku so pregledali kar 89 longitudinalnih študij, ki so zajemale različne metode slikanja možganov ter ocenjevale vpliv faktorjev tveganja. Večina študij je pokazala signifikanten vpliv bolje raziskanih faktorjev kot so npr. genetika, starost, kardiovaskularne bolezni, kognicija na napredovanje bolezni. Avtorji pa so izpostavili tudi pomembnost manj raziskanih faktorjev, kot so nevropsihološki faktorji ter faktorji življenjskega stila (telovadba, dieta, spanje). Ključnega pomena je, da marsikateri od teh omogočajo, da nanje vplivamo s spremembo vedenja in s tem modificiramo potek Alzheimerjeve bolezni.