Objavljene najboljše karierne prakse na področju ved o življenju

Članice zveze Alliance4Life, med katerimi je tudi Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, so nedavno izvedle popis najboljših praks kariernih sistemov v raziskavah na področju ved o življenju, vključno s samooceno kadrovskih sistemov v dvanajstih raziskovalnih organizacijah v državah Srednje in Vzhodne Evrope (CEE), ter se zavezale, da si bodo prizadevale ponuditi boljše pogoje za karierni razvoj svojih raziskovalcev. Podrobno poročilo predstavlja zelo koristen nabor najboljših praks in je prosto dostopno tudi drugim raziskovalnim organizacijam, ki si prizadevajo izboljšati svoje kadrovske prakse, da bi pritegnile, razvile in motivirale nadarjene posameznike.

Mednarodna zveza dvanajstih vodilnih raziskovalnih ustanov in univerz, ki delujejo na področju ved o življenju, je v zadnjih šestih mesecih intenzivno izvajala programe samoocenjevanja, da bi izbrala najboljše prakse na področju človeških virov. Članice Alliance4Life so razpravljale o kariernih sistemih, ki se uporabljajo v posameznih ustanovah, ter opredelile devet glavnih prednostnih nalog in interesnih področij: 1) kadrovska odličnost pri uvejanju/izvajanju raziskovalnih nagrad, 2) sistem kariernega razvoja in spremljanje poklicne poti, 3) mobilnost in pripravništvo, 4) opolnomočenje vodij skupin za menedžerje, 5) zaposlovanje: povečanje števila in kakovosti kandidatov, 6) internacionalizacija in zaposlovanje ljudi iz tujine, 7) sprejemne storitve in podpora pri vključevanju, 8) raznolikost, enake možnosti in ženske v znanosti ter 9) kultura v znanosti in kultura ustanove kot kadrovsko orodje.

Na podlagi samoocene in prispevkov vseh partnerjev je bil oblikovan povzetek najboljših praks na področju kariernih sistemov v raziskovalnih dejavnostih na področju ved o življenju. Vsi partnerji so bili pozvani k razpravi o kariernem sistemu v svojih ustanovah in samooceni za razvrstitev predlaganih področij v tri razrede: odsoten, osnovni in napredni sistem.

Osnovna samoocena je potrdila, da so kadrovski sistemi v raziskovalnih organizacijah v regiji CEE precej manj razviti. Pozitiven vidik te naloge je bilo spoznanje, da je bila na vseh devetih kadrovskih področjih vsaj ena ustanova ocenjena kot napredna in lahko zato svoje najboljše prakse deli z drugimi. Med najmanj razvitimi področji so bila: opolnomočenje vodij skupin za menedžerje, sprejemne storitve in podpora pri vključevanju tujih raziksovalcev, kultura v znanosti in kultura ustanove kot kadrovsko orodje.

Od vseh dvanajstih partnerjev A4L je šest ustanov dobitnikov prestižne nagrade HR Excellence in Research Award (Odličnost človeških virov v raziskavah). Med šestimi prejemniki nagrade HR Excellence in Research (Odličnost človeških virov v raziskavah) sta bila CEITEC MU in Medicinska univerza v Lodžu v sistemu izvajanja nagrade ocenjena kot »napredna«. CEITEC MU se osredotoča na celotno organizacijo nagrade »HR Award« in predstavi postopek od odločitve za oddajo prijave za nagrado, priprave prijave in stalnega dela pri izvajanju akcijskega načrta ter njegovega ocenjevanja. CEITEC je izvajanje nagrade HR Award vključil v standardno delovanje inštituta. Medicinska univerza v Lodžu se osredotoča na fazo izvajanja. Kot dobro prakso predstavljata izkušnjo z dvostopenjsko študijo – kvantitativno in kvalitativno raziskavo, ki jo je zasnoval Oddelek za sociologijo MUL in je potekala med vsemi stopnjami raziskovalcev na univerzi.

Področje »sistem kariernega razvoja in spremljanje poklicne poti« bi lahko šteli za najbolj napredno v okviru Alliance4Life, saj je bilo največkrat ocenjeno kot »napredni sistem« (tri članice partnerstva Alliance4Life) in malokrat kot »odsoten sistem« (dve članici Alliance4Life). CEITEC MU predstavlja svoj formalni karierni sistem in njegovo praktično izvajanje v obliki možnosti kariernega razvoja za različne skupine raziskovalcev. LIOS predstavlja tudi strukturo in pravila svojega kariernega sistema ter dodaja dve zanimivi orodji (motivacijski sistem in notranje štipendije za študente). Univerza v Tartuju predstavlja, kako se je univerza odzvala na spremembo nacionalne zakonodaje, ki je univerzam omogočila večjo prožnost pri razvoju kariernih modelov, vključno s sprejetjem načel upokojevanja s statusom izrednega profesorja.

Na področju mobilnosti in pripravništva sta jasno strategijo, konkretne cilje in izkušnje predstavili Univerza v Tartuju in Medicinska univerza v Sofiji. Univerza v Tartuju poudarja, da je z univerzami v tujini podpisala veliko število dvostranskih sporazumov o partnerstvu, ki predvidevajo izmenjavo študentov in raziskovalcev ter druge oblike sodelovanja na področju poučevanja in raziskav. Približno 20 % akademskega osebja je sodelovalo v mobilnosti, v okviru različnih programov pa je v tem letu v tujino potovalo skoraj 70 % osebja. Medicinska univerza v Sofiji je uradno podpisala več kot 150 institucionalnih sporazumov za akademsko izmenjavo in 33 memorandumov o akademskem sodelovanju. Ti predstavljajo faze v procesu izvajanja ukrepov mobilnosti ter posledice dobrih praks za izvajanje mobilnosti učiteljev in splošno sodelovanje med univerzami.

Pri najboljših praksah kariernih sistemov pri raziskavah na področju znanosti o življenju so bile ugotovljene tudi nekatere pomanjkljivosti, ki jih je treba v prihodnosti odpraviti. Izziv je na področju združevanja poklicnih poti v medicinskih vedah/vedah o življenju (raziskovanje na univerzi/raziskovalnem centru in v bolnišnici) – na tem področju nobena izmed članic Alliance4Life svojega sistema ne šteje za »naprednega«. Na tem področju pogrešajo dobre prakse, manjka pa tudi standardizirano orodje za spremljanje in ocenjevanje napredka v kadrovskih/kariernih sistemih. Pomemben vidik, ki otežuje uvajanje naprednih sistemov iz ene ustanove v drugo, je nacionalni kontekst (nacionalna zakonodaja in s tem povezana (de)centralizacija upravljanja človeških virov). Partnerji so opredelili splošne dejavnike/spremljevalce, ki spodbujajo pozitivne institucionalne spremembe in veljajo ne le za devet področij človeških virov, temveč tudi za posamezne države in institucije. Zaradi teh dejavnikov so nadgradnje kariernih sistemov funkcionalne in dolgoročno vzdržne.

V Srednji in Vzhodni Evropi pogosto ni učinkovitega upravljanja človeških virov in sodobnih sistemov poklicnega napredovanja. Pričakuje se, da bo to vprašanje mogoče rešiti z inovacijami in izvajanjem kariernih sistemov partnerskih institucij. Najboljše prakse na področju kariernih sistemov v raziskavah na področju znanosti o življenju nam dajejo izhodišče za prihodnje ocenjevanje napredka pri upravljanju človeških virov pri vseh članicah Alliance4Life. Tako oblikovan nabor ukrepov najboljše prakse, ki se bo izkazal med izvajanjem, bo predstavljen odboru, ki bo na srečanju skupnosti Alliance4Life aprila 2022 zastopal vse ustanove članice. Partnerji bodo interno razpravljali o tem, kako uporabiti najboljše prakse za izboljšanje upravljanja človeških virov in kako bi to lahko vodilo k boljši znanstveni uspešnosti in zadovoljstvu zaposlenih. Poleg tega se bodo doseženi rezultati uporabili za pripravo naslednjega »poročila o napredku pri nadgradnji kariernih sistemov«, s katerim se bo spremljal napredek na ravni članic Alliance4Life in njihovih sistemov za upravljanje človeških virov.

Prenesite celotno besedilo poročila »Najboljše prakse kariernih sistemov na področju ved o življenju«  TUKAJ.