Javno zdravje na Slovenskem skozi stoletno perspektivo (1923–2023) Spoznanja preteklosti – izzivi prihodnosti
Javno zdravje kot znanost in umetnost preprečevanja bolezni, podaljševanja življenja in izboljševanja zdravja z organiziranimi napori družbe …, se je od sredine 19. stoletja naprej razvijalo skupaj s pojavi in dinamiko velikih zdravstvenih problemov pri ljudeh.
Zgodovinsko gledano so na začetku bile v ospredju epidemiološka preučevanja nalezljivih bolezni, kasneje pa se je znanstveno zanimanje razširilo še na druge zdravstvene probleme prebivalstva, kot so nenalezljive bolezni, duševne motnje in poškodbe, z namenom, da se poiščejo družbeni ukrepi za njihovo omilitev oziroma preprečitev. Moderno Javno zdravje se zdaj na široko usmerja v preučevanje fenomena zdravja, kar se odraža tudi v izrazoslovju, ko govorimo o reproduktivnem zdravju, duševnem zdravju, ustnem zdravju, zdravju skupnosti, politiki zdravja itd.
Javno zdravje kot področje raziskav, izobraževanja in uporabne prakse (znanstvene podlage za družbeno ukrepanje) v razvitem svetu gojijo kot akademsko interdisciplinarno in družbeno priznano vedo, ki v svoje bistvo vključuje medsebojno povezanost bioloških, psiholoških, ekoloških in socioloških komponent. Za družbeno razumevanje pomena sistema zdravstvenega varstva in organizacije zdravstvene dejavnosti je zlasti pomembna socialnomedicinska idejna podlaga javnega zdravja.
Vsebinsko je srečanje večinoma pripravil inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete (MF) v Ljubljani kot Pintarjeve dneve, posvečene začetniku akademske zgodovine medicinske pri nas, organizacijsko pa Slovenska matica. Sodelovali bodo strokovnjaki osrednjih slovenskih javnozdravstvenih ustanov: Ministrstva za zdravje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, MF v Ljubljani, Zdravstvenega doma Maribor in drugi.
Zelo uspešna ekipa Higienskega zavoda v Ljubljani s protagonisti, zdravniki dr. Ivom Pircem, dr. Bojanom Pircem in dr. Amalijo Šimec v 30. letih 20. stoletja (arhiv Inštituta za zgodovino medicine UL MF)