|
Prešernove nagrade se podeljujejo vsako leto najboljšim delom, s čimer se spodbuja kakovost znanstveno-raziskovalne dejavnosti študentov. Dela, ki kandidirajo za Prešernove nagrade in priznanja, morajo biti izvirna, imeti jasno opredeljen raziskovalni problem in metodološki pristop, znanstveno odličnost, širino in poglobljenost teoretske zasnove, poznavanje domače in tuje literature, samostojnost, prodornost ter zmogljivost oblikovanja besedila.
Komisija za Prešernove nagrade študentom Univerze v Ljubljani je za razpisno leto 2021-2022 podelila 12 univerzitetnih Prešernovih nagrad, med nagrajenimi pa sta tudi Tjaša Krašovec in Nina Kobal, ki sta diplomirali s pohvalo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani novembra 2021 in februarja 2022. S področja oftalmologije sta se izpopolnjevali v tujini, in sicer Tjaša Krašovec v Gradcu ter Nina Kobal v Bejrutu in Kopenhagnu. S Prešernovo nalogo »Dejavniki, ki vplivajo na klinično sliko bolnikov s patogeno različico p.G90D gena za rodopsin«, pod mentorstvom doc. dr. Ane Fakin in somentorstvom prof. dr. Marka Hawline, sta dokazali protektiven vpliv vitamina A. Trenutno opravljata sekundarij iz oftalmologije in uspešno nadaljujeta raziskovalno delo na področju dednih bolezni mrežnice.
Svečana podelitev nagrad je bila 2. decembra 2022 na sedežu Univerze v Ljubljani.
Nagrajenkama in mentorjema čestitamo za izjemen uspeh!
Nagrajenki in mentorica (Foto: Katja Kodba/STA; Vir: UL)
V razpisnem letu 2021/2022 je ocenjevalna komisija v ocenjevanje prejela 73 raziskovalnih nalog, pripravljenih v skladu s Pravilnikom o podeljevanju Prešernovih nagrad UL, Pravilnikom o podeljevanju Prešernovih nagrad UL MF ter Pravilnikom o delovanju in organizaciji Medicinske fakultete v Ljubljani. Sodelovalo je 106 študentov medicine in 2 študenta dentalne medicine. Število nalog se je v primerjavi z lanskim letom povečalo za 23 %.
Med oddanimi nalogami je 65 tem pripadalo različnim kliničnim področjem z ali brez sodelovanja predkliničnih somentorjev, predkličnih nalog je bilo 8. Največ nalog je bilo s področja interne medicine, sledijo onoklogija, pediatrija in nevrologija.
Vsi študentje in njihovi (so)mentorji so v raziskovalne naloge vložili veliko truda in časa, prav vsi zaslužijo iskreno pohvalo.
Ocenjevalna komisija je pri ocenjevanju upoštevala naslednje kriterije:
- Pravilnik o podeljevanju Prešernovih nagrad študentom UL MF,
- Merila za ocenjevanje del, ki jih študentje UL MF predložijo za Prešernovo nalogo.
V ponedeljek, 12. decembra 2022, je dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Igor Švab, na slavnostni prireditvi podelil fakultetne Prešernove nagrade in fakultetna Prešernova priznanja za razpisno leto 2021/2022.
Anja Emri za delo Analiza rasti celic v odvisnosti od različne poroznosti (mehanske strukture) biokompatibilnih membran, uporabljenih v rekonstrukcijskih kirurških posegih. Mentor: prof. dr. Uroš Ahčan, somentorica: prof. dr. Mateja Erdani Kreft.
Krištof Fortuna in Zala Teršek za delo Presnovne spremembe pri osebah z vnetno revmatično boleznijo in prizadetostjo skeletnih mišic. Mentor: doc. dr. Sergej Pirkmajer, somentorica: doc. dr. Katja Perdan Pirkmajer.
Ajda Herman in Petra Ilenič za delo Napovedna vrednost izraženosti androgenega receptorja (AR) za razsoj v kosti pri trojno-negativnem raku dojk. Mentor: izr. prof. dr. Boštjan Šeruga, somentorica: asist. dr. Barbara Gazić.
Rok Herman za delo Biokemične in klinične značilnosti bolnikov z akromegalijo ter njihov vpliv na z zdravjem povezano kakovost življenja. Mentorica: izr. prof. dr. Mojca Jensterle Sever.
Tina Hohnjec in Karin Šteblaj za delo Merjenje volumna in ventilacije v pljučih pri novorojenčkih z dihalno stisko. Mentorica: doc. dr. Petja Fister, somentor: asist. Luka Camlek.
Petra Ana Jakin in Zala Mlinarič za delo Analiza dejavnikov glikemične urejenosti med sinhrono telemedicinsko obravnavo žensk z nosečnostno sladkorno boleznijo. Mentorica: izr. prof. dr. Draženka Pongrac Barlovič.
Nina Jerala za delo Nadzorovano sproščanje terapevtskega proteina iz sesalskih celic s signalno potjo na osnovi proteolize. Mentor: prof. dr. Marko Goličnik.
Marija Jovanović za delo Učinkovitost peroralnega semaglutida in zadovoljstvo oseb s sladkorno bolezijo tipa 2. Mentorica: doc. dr. Mojca Lunder, somentor: doc. dr. Miodrag Janić.
Nastja Medle in Tim Medved za delo Pojavnost in izraženost bolezni ščitnice v času epidemije COVID-19. Mentorica: prof. dr. Simona Gaberšček.
Urška Novljan in Nina Gošnjak za delo Prekomerna razrast bakterij (SIBO) po obsežnejših resekcijah v območju zgornje prebavne cevi. Mentorica: doc. dr. Tadeja Pintar.
Julija Šmon za delo Motnje cirkadianega ritma pri pacientih z obstruktivno apnejo spanja. Mentorica: prof. dr. Damjana Rozman, somentorica: prof dr. Leja Dolenc Grošelj.
Jerneja Bizjak za delo Ocena tekočinskega stanja z merjenjem premera spodnje votle vene z ultrazvokom in sestave telesa z bioelektrično impedanco pri novorojenčkih. Mentorica: prof. dr. Darja Paro Panjan, somentorica: dr. Jana Lozar Krivec.
Desiree Celin in Ana Čuk za delo Značilnosti bolnikov z vrojenimi boleznimi presnove in pojavnost teh bolezni v Sloveniji. Mentorica: doc. dr. Barbka Repič Lampret, somentor: izr. prof. dr. Urh Grošelj.
Aspasija Cvetkoska za delo Vloga miR-21 in miR-34a pri odgovoru na zdravljenje z obsevanjem pri raku dojk. Mentorica: doc. dr. Katja Goričar, somentorica: doc. dr. Tanja Marinko.
Neža Divjak in Sara Mlakar za delo Dolgoročni izid COVID-19. Mentorica: doc. dr. Daša Stupica.
Nina Đorđević in Kristina Arih za delo Vrednosti diaminooksidaze v krvi zdravih odraslih oseb. Mentor: prof. dr. Mitja Košnik, somentor: doc. dr. Matija Rijavec.
Petra Hrast, Daša Hafner in Maruša Krmelj za delo Vloga fotobiomodulacije v preventivi in zdravljenju s kemoterapijo povzročenega oralnega mukozitisa pri otrocih. Mentor: doc. dr. Marko Kavčič, somentorica: dr. Tanja Tomaževič.
Nina Jadrič za delo Vpliv zaviralcev PCSK9 na majhne nekodirajoče RNA pri bolnikih po prebolelem miokardnem infarktu in z visokimi vrednostmi lipoproteina (a). Mentorica: prof. dr. Katarina Trebušak Podkrajšek, somentor: izr. prof. dr. Miran Šebeštjen.
Anže Jarc za delo Vloga elastografije pri opredelitvi hipertirotične faze Hashimotovega tiroiditisa. Mentorica: izr. prof. dr. Katja Zaletel.
Kaja Kobale, Domen Kulovec in Lucija Marzel Djuranovič za delo Spremljanje bolnikov po diagnostični obravnavi zaradi suma na stabilno koronarno arterijsko bolezen. Mentorica: doc. dr. Marta Cvijić, somentor: asist. dr. Tomaž Podlesnikar.
Ana Kofol in Tala Kordiš za delo Skrajševanje dolgotrajne pooperativne kateterizacije po vaginalni operaciji zdrsa rodil na 24 ur: randomizirana, kontrolirana raziskava. Mentorica: doc. dr. Mija Blaganje.
Ajda Kovačič in Gal Kranjc za delo Validacija metode določanja melatonina v slini s tekočinsko kromatografijo sklopljeno z masno spektrometrijo in njena uporaba pri bolnikih z obstruktivnimi pavzami dihanja med spanjem. Mentorica: prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, somentorica: prof. dr. Damjana Rozman.
Rok Legat za delo Povezava med celokupno esterazno aktivnostjo sline in stanjem obzobnih tkiv. Mentor: prof. dr. Aljoša Bavec, somentor: izr. prof. dr. Rok Gašperšič.
Maša Mlinarič za delo Vpliv dopaminergične terapije na očesne gibe in kognitivne sposobnosti pri osebah s Parkinsonovo boleznijo. Mentor: doc. dr. Dejan Georgiev, somentor: prof. dr. Borut Peterlin.
Boris Podobnik in Lenart Demšar za delo Alkoholni maček: mehanizem in blaženje simptomov z N-acetilcisteinom. Mentor: izr. prof. dr. Miran Brvar, somentorica: dr. Lucija Šarc.
Barbara Šernek in Rok Kamnikar za delo Povezava števila krvotvornih matičnih celic CD34+ v periferni krvi z laboratorijskimi in funkcionalnimi kazalniki periferne arterijske bolezni. Mentor: izr. prof. dr. Miran Šebeštjen, somentorica: asist. dr. Anja Boc.
Ana Šešek za delo Pojavljanje srčno-žilnih dogodkov pri bolnikih s hipertirozo zaradi subakutnega tiroiditisa ali bazedovke. Mentorica: doc. dr. Katica Bajuk Studen.
Tjaša Šinkovec Savšek za delo Klinična slika COVID-19 okužbe in neželeni učinki cepljenja za COVID-19 pri otrocih in mladostnikih z revmatskimi boleznimi na imunosupresivni terapiji ter imunski odziv po preboleli okužbi in cepljenju. Mentorica: izr. prof. dr. Nataša Toplak.
Ariana Šuligoj in Sara Mesesnel za delo Razlike v količini DNA med otroškimi in odraslimi skeleti pri različnih skeletnih elementih. Mentorica: znan. svet. in asist. dr. Irena Zupanič Pajnič.
Jan Urh in Maruša Mlinar za delo Prognostična vrednost biomarkerja suPAR pri bolnikih s COVID-19. Mentor: doc. dr. Peter Radšel.
Nina Vrabec in Neja Klavora za delo Fibulin-3 v plazmi in plevralnem izlivu kot označevalec mezotelioma. Mentor: doc. dr. Aleš Rozman, somentorica: doc. dr. Mateja Marc Malovrh.
Vsem sodelujočim čestitamo za uspešno raziskovalno delo!
Omenjene naloge bodo na izposojo v Centralni medicinski knjižnici.