Samoocenjevanje kot orodje za izboljšave na področju raziskav in inovacij

Alliance4Life je v okviru delovnega paketa »Kultura za odličnost« pri projektu Alliance4Life_ACTIONS opravila pomembno nalogo samoocenjevanja. Namen samoocenjevanja je bil razumeti, kako zunanji in notranji dejavniki oblikujejo učinkovitost raziskav pri ustanovah članicah, ki se nahajajo v državah Srednje in Vzhodne Evrope (CEE), ter ugotoviti, kako lahko dobro upravljanje skupaj z raziskavami z visoko integriteto, raznolikostjo in vključenostjo izboljša njihov napredek. Nedavno objavljeno poročilo o samooceni je sestavljeno iz več delov, vključno z analizo SWOT notranjih in zunanjih pogojev v regiji CEE, raziskavo raziskovalne kulture, ki temelji na metodologiji raziskave Welcome, objavljeni v letih 2019 in 2020, ter oceno vodstvenih postopkov, ki prikazuje napredek pri izvajanju priporočil in najboljših praks, razvitih v okviru projekta Alliance4Life, in primerjalna študija na podlagi kvantitativnih kazalnikov na področju raziskav in inovacij, ki zagotavlja primerjavo med izhodiščnim stanjem (podatki za obdobje med leti 2015 in 2017), o katerem so poročali med prvim projektom Alliance4Life, in novimi primerjalnimi rezultati trenutnega projekta A4L_ACTIONS (podatki za obdobje med letoma 2018 in 2020).

To je prva celovita pobuda za samooceno od spodaj navzgor za raziskovalne ustanove v državah Srednje in Vzhodne Evrope, ki združuje primerjalno analizo z elementi raziskovalne kulture in upravljanja. Poročilo navaja številne zanimive ugotovitve, ki bi lahko koristile ne le članicam Allince4Life, temveč tudi vsem drugim ustanovam v državah Srednje in Vzhodne Evrope, oblikovalcem politik v vključenih državah in predstavnikom Evropske komisije. Sodelujoče ustanove lahko ugotovitve uporabijo za opredelitev strateških instrumentov in jasno oblikovanje posebnih ukrepov za nadaljnji institucionalni razvoj. Druge ustanove ga lahko obravnavajo kot vir navdiha in zbirko primerov dobre prakse. Nacionalne vlade pa lahko razkrijejo objektivne medsebojne odvisnosti med znanstveno politiko in stopnjo odličnosti na področju raziskav, ki jo je mogoče doseči v posameznih nacionalnih okoljih. Predstavniki Evropske komisije lahko dobijo objektiven vpogled v realno razpoložljive priložnosti in ovire za zmanjšanje razkoraka med regijo CEE in drugimi državami EU. Ugotovitve bi se lahko prenesle celo v strateške odločitve, ki bi imele pozitiven vpliv na prihodnost evropskega raziskovalnega prostora.

Prvi korak k zapleteni presoji ustanov, ki sodelujejo v projektu A4L_ACTIONS, je bila njihova samoevalvacija z analizo SWOT. Najpomembnejše prednosti so vključevale edinstveno znanje in izkušnje, mednarodno sodelovanje, dobro upravljanje, oblikovano strategijo in akademsko svobodo. Glavne notranje pomanjkljivosti pa so vključevale neoptimalno internacionalizacijo, nizko konkurenčnost pri pridobivanju prestižnih subvencij, pomanjkanje sodelovanja z industrijskim sektorjem in podpornih storitev. Pogosto zaznane priložnosti so vključevale nove sheme za financiranje raziskav, strateška partnerstva, sodelovanje z industrijo, nacionalne načrte za oživitev gospodarstva in odprt trg dela za nove generacije nadarjenih posameznikov. Vsi partnerji v projektu A4L_ACTIONS so kot glavne ovire pri odpravljanju vrzeli na področju raziskav in inovacij v Evropi navedli nepredvidljivo in nezadostno financiranje raziskav, visoko stopnjo bega možganov, obsežne birokratske postopke pri izvajanju projektov ter zapletene in dolgotrajne postopke javnih naročil.

Institucionalna vodstva partnerjev v projektu A4L_ACTIONS so nato izpolnila spletno anketo o vodstvenih postopkih, ki je zajemala teme, povezane z znanstveno oceno in primerjalno analizo, raziskovalno integriteto in etiko, internacionalizacijo človeških virov in mobilnostjo, pripravo in uporabo subvencij, upravljanjem raziskovalne infrastrukture (glavni objekti), prenosom tehnologije in upravljanjem intelektualne lastnine ter znanstveno komunikacijo. Anketa je pokazala, da je nekaj ustanov članic pokazalo zelo visoko raven vodstvenih pravilnikov in procesov, ki lahko služijo kot primeri najboljše prakse za druge partnerje, ki so na poti k vzpostavitvi in/ali izboljšanju svojih vodstvenih postopkov.

Anonimna raziskava o dojemanju interne raziskovalne kulture v partnerskih ustanovah projekta A4L_ACTIONS je bila izvedena z namenom spoznavanja mnenj raziskovalnega in administrativnega osebja o delovnih pogojih in kakovosti raziskovalnega okolja. Vprašanja so bila oblikovana na podlagi obstoječih raziskav, zlasti raziskave Welcome o raziskovalni kulturi iz leta 2019. Raziskava A4L_ACTIONS je pokazala več ključnih dejavnikov, ki jih je treba izboljšati: interna komunikacija, ocenjevanje učinkovitosti, sodelovanje vodij/nadrejenih s študenti in člani skupine, karierni načrti, usposabljanja za vodenje in pridobivanje veščin, administrativna podpora raziskovalcem, postopki javnih naročil. Več ugotovitev je skladnih z raziskavo »Wellcome«: ponos na pripadnost znanstveni skupnosti, zaupanje v lastne sposobnosti, pomen komunikacije, prisotnost ustvarjalnosti v delovnem okolju, nezadovoljstvo z ocenjevanjem učinkovitosti, negativen vpliv meritev, pomen dobrega počutja na delovnem mestu, nezadostno financiranje kot ovira za raziskave. Obstajajo tudi jasne razlike v dojemanju anketirancev raziskave A4L_ACTIONS v primerjavi z udeleženci raziskave Welcome, in sicer večja varnost zaposlitve, večje zaupanje v odločitve vodstva, večja pomembnost pridobivanja projektov, manjša prisotnost nezdrave konkurence in manjši strah pred obveščanjem o primerih kršenja standardov in raziskovalne etike.

S primerjalno analizo so bili ocenjeni kvantitativni parametri rezultatov/dosežkov na petih področjih: odličnost na področju raziskav, prenos znanja, financiranje in subvencije, človeški viri ter glavni objekti in/ali posebna infrastruktura. Rezultati jasno kažejo, da najuspešnejši partnerji z vidika raziskovalnih rezultatov delujejo v okolju razmeroma dobro delujočih nacionalnih sistemov, dobro izvajanih praks vodenja ustanov in dobro razvite interne raziskovalne kulture. Kljub objektivnim oviram in grožnjam lahko vsi partnerji A4L_ACTIONS pokažejo zelo dobre raziskovalne dosežke, ki odražajo njihova prizadevanja in močan interes za izboljšave. To je še posebej vidno, če primerjamo rezultate obdobja med letoma 2018 in 2020 z rezultati predhodnega obdobja med leti 2015 in 2017. Vendar je treba upoštevati, da je na leto 2020 vplivala pandemija COVID-19, ki je ovirala tudi raziskovalne dejavnosti.

Partnerske ustanove A4L_ACTIONS bodo to poročilo o samooceni uporabile kot osnovne informacije za strokovni pregled ocene na podlagi učinkovitosti, ki ga bo opravil Mednarodni znanstveni svetovalni odbor (ISAB). Na podlagi strokovnega pregleda bodo vsi partnerji oblikovali strategije upravljanja raziskav z akcijskimi načrti, v katerih bo podrobno opisano, kako se bodo strateške povratne informacije prenesle v institucionalno prakso. Med celotnim procesom bodo imeli predstavniki ustanov v projektu A4L_ACTIONS priložnost, da se s partnerji posvetujejo o morebitnih izzivih, učijo iz njihovih izkušenj in pridobivajo nova znanja z udeležbo na usposabljanjih A4L, namenjenih razvijanju določenih vodstvenih sposobnosti.

Tako projekt A4L_ACTIONS ponuja edinstveno priložnost za razvoj institucionalnega upravljanja raziskav in s tem prispeva k trajnostnemu razvoju odličnosti na področju raziskav v državah Srednje in Vzhodne Evrope, da bi tako odpravili vrzel pri raziskavah in inovacijah na področju zdravja v Evropi.