Seznam rednih profesorjev izvoljenih na Senatu UL, predstavljeni na seji Akademskega zbora UL MF dne 7. 12. 2022

 

Seznam rednih profesorjev izvoljenih na Senatu UL, predstavljeni na seji Akademskega zbora UL MF dne 7. 12. 2022 (zaposleni ter habilitirani na UL MF).  
 

Prof. dr. Alenka Franko je doktorirala z naslovom doktorske disertacije »Vpliv metabolnih genov na tveganje za razvoj azbestoze«. Raziskovalno in pedagoško delo prof. Franko obsega področje gensko-okoljskih interakcij, poklicne in okoljske toksikologije ter medicine dela. Je začetnica molekularne epidemiologije v Sloveniji. Delo izvaja tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni. Znanstvenoraziskovalni svet za medicino je leta 2014 prepoznal njeno delo kot izjemen znanstveni dosežek.

 

Prof. dr. Antonija Poplas Susič je specialistka družinske medicine, ki se je začela raziskovalno najprej ukvarjati z zlorabo alkohola in nedovoljenih drog. Kasneje se je posvetila razvoju zdravstvenega sistema na področju družinske medicine in nadgradnji timskega dela. S povezovanjem zunanjih partnerjev deluje na področju aplikativnih raziskav. Vzpostavila je simulacijski center na primarnem nivoju, sodeluje pri raziskavah na področju genetike, kroničnih bolezni in koncepta organizacije dela v družinski medicini s prenosom kompetenc.

 

Prof. dr. Katarina Trebušak Podkrajšek je diplomirala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, doktorirala na  Medicinski fakulteti ter za tem specializirala iz področja medicinske biokemije in iz področja laboratorijske medicinske genetike. Kot visokošolska učiteljica je zaposlena na Inštitutu za biokemijo in molekularno genetiko Medicinske fakultete, kjer vodi Laboratorij za translacijsko medicinsko biokemijo. Sodeluje pri izvedbi dodiplomskega študija na Medicinski fakulteti in Fakulteti za farmacijo ter podiplomskega študija Biomedicine. Dopolnilno je zaposlena na Kliničnem inštitutu za specialno laboratorijsko diagnostiko Pediatrične klinike, kjer se ukvarja z genetsko diagnostiko. Njena bibliografija obsega 86 del iz področja medicinske genetike in laboratorijske medicine, njen h-indeks je 20. Aktivna je v slovenskih in mednarodnih strokovnih združenjih, med drugim je predsednica Komisije za licence in izobraževanje pri Zbornici laboratorijske medicine Slovenije ter glavna urednica revije Laboratorijska medicina.

 

Prof. dr. Jože Pižem je od leta 2002 zaposlen na Inštitutu za patologijo, od leta 2007 kot specialist patologije. Od leta 2013 je predstojnik Inštituta za patologijo. Strokovno in raziskovalno se posveča dermatopatologiji, patologiji mehkih tkiv in kosti ter očesni patologiji. Na Inštitutu za patologijo je tudi vodja Oddelka za patologijo mehkih tkiv in kosti, Oddelka za očesno patologijo in Laboratorija za molekularno genetiko. Od leta 2022 je predsednik Upravnega odbora UL MF. Med leti 2013 in 2021 je bil nacionalni koordinator za specializacijo iz patologije. Je član Razširjenega strokovnega kolegija za patologijo in sodno medicino. Zadnja leta sodeluje pri aktivnostih za izgradnjo kampusov UL MF.

 

Prof. dr. Katarina Šurlan Popovič je leta 1996 diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Specializacijo iz radiologije je zaključila leta 2001. Področje njene subspecialistične in raziskovalne dejavnosti je nevroradiologija in radiologija glave in vratu. Je vodja nevroradiološkega oddelka Kliničnega inštituta za radiologijo. Leta 2013 je opravila še evropski izpit iz nevroradiologije pod okriljem Evropskega združenja za nevroradiologijo. Leta 2004 je magistrirala in leta 2010 doktorirala z nalogo »CT perfuzijski parametrov pri neoperabilnem ploščatoceličnem karcinomu glave in vratu zdravljenim z radiokemoterapijo« pod mentorstvom prof. Strojana. Leta 2011 je bila izvoljena v naziv docentke za področje Slikovne diagnostike, leta 2017 v naziv izredne profesorice in leta 2022 v naziv redne profesorice. Od leta 2012 je predstojnica Katedre za radiologijo in vodja nevroradiološkega oddelka Kliničnega inštituta za radiologijo. Tri mesece je gostovala na University college of London, kjer je vzpostavila močno raziskovalno sodelovanje. Od leta 2020 je predsednica subkomiteja glave in vratu pri European society of neuroradiology. Od leta 2011-2019 je bila Nacionalni koordinator za specializacije iz radiologije pri Zdravniški zbornici Slovenije in je ustanoviteljica Sekcije za nevroradiologijo pri Združenju radiologov Slovenije. Je članica uredniškega odbora revije Radiology and oncology, Neuroradiology in Zdravniškega vestnika. Bila je mentorica pri treh zaključenih doktoratih, somentorica pri enem zaključenem doktoratu in enem znanstvenem magisteriju, mentorica in somentorica pri štirih študentskih Prešernovih nalogah, mentorica pri štirih uspešno zaključenih strokovnih specializacijah iz radiologije in mentorica pri dveh bolonjskih magisterijih Zdravstveni fakulteti.
Je avtorica dveh univerzitetnih učbenikov iz področja Radiologije glave in vratu, 54 vabljenih predavanj v tujem in domačem prostoru, 60 člankov v revijah, ki jih indeksira SCI. Znanstveno delo potrjuje tudi 402 čistih citatov in indeks citiranosti h13. Je nosilka sedmih terciarnih projektov in sodeluje pri štirih ARRS projektih. Je prejemnica treh nagrad za predstavljeno raziskovalno delo na mednarodnih konferencah. Tekom svojega delovanja je organizirala števila strokovna srečanja in šole v domačem okolju in bila član organizacijskih odborov mednarodnih srečanj.

 

Prof. dr. Davorina Petek je specialistka družinske medicine, ki je leta 2004 pridobila magisterij znanosti, leta 2010 pa je doktorirala na UL MF z nalogo “Model za ocenjevanje kakovosti izvajanja primarne preventive srčno-žilnih bolezni v družinski medicini”. Za asistentko je bila izvoljena leta 2007, leta 2012 je postala docentka, leta 2017 izredna in letos redna profesorica družinske medicine. Njeno raziskovalno delo je vezano na kakovostno klinično in celostno obravnavo bolnikov, zgodnje odkrivanje raka v družinski medicini, in vidike bolnika – socialno vključenost, zadovoljstvo z zdravljenjem, bolnikovo ocena vodenja kronične bolezni. Je izkušena raziskovalka v uporabi kvalitativne metodologije. Obvlada metodologijo s fokusnimi skupinami, individualnimi intervjuji, Delfske raziskave, temeljno teorijo in participativne akcijske metode. Njeno raziskovalno delo je mednarodno odmevno; objavila je preko 70 znanstvenih del v recenziranih revijah z IF, zabeleženih ima preko 500 čistih citatov, indeks vpliva 14. Od 2018 do 2022 je bila predsednica Evropske mreže raziskovalcev v družinski medicini in je soavtorica dveh Evropskih strategij raziskovanja na področju družinske medicine. Od leta 2021 je tudi vodja raziskovalne skupine katedre za družinsko medicino. Sodelovala je pri številnih strukturnih projektih, ki so se nanašali na razvoj osnovnega zdravstva in kurikularno reform v več tujih državah. Na pedagoškem področju sodeluje na vseh nivojih pouka in je nadzornica kakovosti v specializaciji DM. Bila je mentorica 4 doktorskim študentom in številnim študentom in specializantom pri izdelavi njihovih študentskih oz. specialističnih nalog. Je nosilka obveznega predmeta “Timsko delo” za študente 2. Letnika medicine in dentalne medicine in izbirnega predmeta “Raziskave v družinski medicini”. Na strokovnem področju je leta 2021 pridobila naziv višje svetnice. Je izredna članica Slovenske Medicinske akademije. Vsa leta dela tudi v ambulanti družinske medicine.

 

Prof. dr. Miroslav Petrovec je leta 1995 diplomiral na UL MF. Istega leta se je kot mladi raziskovalec zaposlil na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo in leta 1999 na Biotehniški fakulteti zaključil doktorsko disertacijo Erlihioza v Sloveniji: molekularno – epidemiološke značilnosti. Leta 2003 je opravil specialistični izpit iz klinične mikrobiologije. Leta 2001 je bil prvič izvoljen v naziv asistenta, leta 2006 v naziv docenta in leta 2012 v naziv izrednega profesorja za področje mikrobiologije in imunologije. Od leta 2012 do leta 2016 je bil predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo, od leta 2014 do danes pa predstojnik inštituta za mikrobiologijo in imunologijo. Od leta 2017 v okviru MF opravlja funkcijo prodekana za strokovno dejavnost in Kuratorja Oražnove zapuščine Med letoma 2011 do 2019 je bil predsednik Sekcije za Klinično mikrobiologijo in bolnišnične okužbe pri Zdravniškem društvu Slovenije, od leta 2017 pa opravlja funkcijo koordinatorja za specializacijo iz klinične mikrobiologije. Pedagoško je deloval od leta 1997 pri pouku za študente medicine, mikrobiologije, farmacije in laboratorijske biomedicine, bil je mentor ali somentor pri več kot 30 diplomskih delih, mentor pri dveh zaključenih doktorskih disertacijah in somentor pri eni ter trikrat mentor pri zaključenih specializacijah. Pri raziskovanju se je osredotočal na raziskave vektorsko prenesenih okužb, virusnih okužb dihal z novejšimi virusi in raziskavam okužb v bolnišničnem okolju in okolju domov za ostarele. Med pomembnejše raziskovalne dosežke se uvrščajo: prvi dokazani primer okužbe z anaplazmo phagocitophylum pri človeku v Evropi, prvi neposreden dokaz, da je gozdni klop Ixodes ricinus prenašalec omenjene bakterije, ki povzroča okužbo pri človeku, prvi opisan primer na svetu življenje-ogrožujoče okužbe z bokavirusom pri kritično bolnem otroku, sodelovanje v raziskavi prvega dokazanega primera virusa Zika kot povzročitelja mikrocefalije z objavo v prestižni reviji New England Journal of Medicine. Vodil je 3 raziskovalne projekte pri Agenciji ARRS. Od leta 1997 je za svoja dela zbral 3689 čistih citatov, H-indeks v zadnjih desetih letih je 22. Skupno je objavil 98 del, ki jih indeksira SCI, oz. PubMed, večkrat se je raziskovalno in strokovno izpolnjeval v tujini in sodelovah v več mesečni misiji WHO na Kosovu za obvladovanje Kongoško Krimske hemoragične mrzlice. Za svoje raziskovalno in pedagoško delo je prejel številna priznanja, Prešernovo nagrado za študentsko raziskovalno nalogo, Lavričevo priznanje za najboljšega učitelja v letu 2014, Jabolko navdiha v letu 2016, za zasluge pri napredku in razvoju medicinskega izobraževanja in raziskav pa je bil izvoljen v naziv gostujočega izrednega profesorja na Medicinski Univerzi v Kišinjevu v Republiki Moldaviji.

 

Prof. dr. Zalika Klemenc Ketiš je zdravnica družinske medicine in že 22 let dela v ambulanti družinske medicine. Je predstojnica Katedre za družinsko medicino MF UM. Sodeluje pri specializaciji iz družinske medicine, kjer je tudi članica/predsednica komisije za specialistični izpit. Je častni zakladnik Združenja evropskih zdravnikov družinske medicine. Bila je predsednica evropske skupine za kakovost in varnost v družinski medicini. Prav tako je članica Slovenske medicinske akademije, deluje kot članica odbora za strokovno-medicinska vprašanja pri ZZS. Od leta 2011 do 2012 je sodelovala kot ekspert v projektu Svetovne banke, katerega namen je bil vzpostaviti sistem specializacije iz družinske medicine v Črni Gori. V letu 2017 je sodelovala kot eden od treh evropskih ekspertov pri prenavljanju specializacije iz družinske medicine v Grčiji. Od 2018 do 2020 je kot ekspert za področje kakovosti v družinski medicini sodelovala pri mednarodnem projektu reforme primarnega zdravstva na Madžarskem. Leta 2016 je dobila nagrado dr. Zore Janžekovič za najboljšega fakultetnega učitelja na MF UM in priznanje MF UM za posebne zasluge. Leta 2016, 2017 in 2019 je prejela priznanje Zdravstvenega doma Ljubljana za delo in doprinos k njegovemu razvoju in delovanju. Na področju družinske medicine je v avtorstvu ali soavtorstvu objavila 105 izvirnih znanstvenih člankov, indeksiranih v revijah SCI oz. SSCI. Sodeluje v več mednarodnih raziskovalnih projektih, od katerih jih nekaj tudi vodi. Je tudi članica uredniškega odbora revij Zdravstveno varstvo, BMC Family Medicine in Acta Medico-Biotechnica. Izkazuje mednarodno odmevnost svojega dela s 540 čistimi citati.

 

Prof. dr. Samo Zver je leta 1993 diplomiral na UL MF. Leta 1994 se je zaposlil na kliničnem oddelku za hematologijo (KOH) UKCLJ. Specialistični izpit iz interne medicine je opravil leta 1998. Poleg specializacije iz interne medicine in specializacije iz hematologije, je od leta 2022 tudi specialist klinične farmakologije. Leta 1999 je bil na večmesečnem dodatnem izobraževanju iz hematologije v bolnišnici King's College v Londonu. Leta 2003 je na UL MF magistriral z naslovom »Določitev števila aktiviranih trombocitov s protitelesi za aktiviran fibrinogen in selektin-P pri bolnikih z esencialno trombocitemijo in vpliv antiagregacijskih zdravil«, maja 2007 pa uspešno zagovarjal doktorsko nalogo z naslovom »Kardiotoksičnost velikih odmerkov ciklofosfamida in melfalana pri zdravljenju bolnikov z diseminiranim plazmocitomom«. Leta 2008 se je na UL MF habilitiral kot docent s področja interne medicine, leta 2013 pa kot izredni profesor s področja interne medicine. Vrsto let je bil nosilec predmeta internistična propedevtika pri pouku dentalne medicine v 6. in 7. semestru študija, sedaj je nosilec učne baze hematologija v sklopu katedre za interno medicino in nosilec pouka novega predmeta »Kri« v 5. letniku ter nosilec podiplomskega pouka smer hematologija. S strani Zdravniške zbornice Slovenije je imenovan za glavnega mentorja specializacij iz hematologije in interne medicine in za področje klinične farmakologije. Poleg tega je koordinator specializacije iz hematologije od leta 2013 dalje. Na področju hematologije se v največji meri ukvarja z rakavimi krvnimi boleznimi, kot so akutne in kronične levkemije, limfoproliferativne in mieloproliferativne bolezni, pa tudi z redkimi metabolnimi boleznimi, kot je npr. Gaucherjeva bolezen. Njegovo ožje področje dela in prva krvna ljubezen je zdravljenje rakavih bolezni krvi z alogenično in avtologno presaditvijo krvotvornih matičnih celic. Od ustanovitve leta 1994 je član SZUM (Slovensko združenje za urgentno medicino), od leta 2008 je član Ameriškega združenja za Hematologijo (ASH), od začetka 2013 do 2018 je bil vodja enote za presaditev krvotvornih matičnih celic na KOH UKC LJ, od leta 2018 pa vse do danes je vodja umestitve projekta CAR-T zdravljenja v Slovenijo oziroma UKC Ljubljana. S področja hematologije ima 29-letne delovne izkušnje, od tega 23 let deluje kot specialist hematolog. Od februarja 2018 je predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana. Je zunanji član sveta za razvoj pri SAZU, član Komisije za razvrščanje zdravil na listo pri ZZZS (»Fuerstova« komisija), član »Strokovnega sveta za preskrbo s krvjo/SSPK«, ki deluje v sklopu ministrstva za zdravje, član razširjenega strokovnega kolegija (RSK) za interno medicino, vodja dejavnosti presaditve krvotvornih matičnih celic, predsednik bolnišničnega transfuzijskega odbora, član RSK za interno medicino, bil pa je tudi član bolnišnične komisije UKCLJ za antibiotike. Je področni urednik poglavja o hematologiji v prenovljeni izdaji slovenske interne medicine, ki je izšla leta 2022, in učbenika Internistične propedevtike, ki je v pripravi. V zbirki COBISS ima zabeleženih več kot 357 enot. V zbirki PUBMED ima zabeleženih 47 enot. V zbirki WOSe ima 366, v Scopus pa 477 čistih citatov, h- index 7. Bil je urednik Zdravniškega Vestnika, sedaj je recenzent te revije in občasno nekaterih hematološko in onkološko usmerjenih revij v tujini. Ob 40–letnici revije Zdravniški Vestnik je prejel priznanje za objavo številnih odmevnih člankov in strokovno podporo reviji. Aktiven je tudi v laičnem dnevnem in revijalnem tisku v Sloveniji ter je pogosto gost v informativnih in pogovornih oddajah. V letu 2021 je prejel nagrado evropskega parlamenta »Državljan Evrope« za prizadevanje na področju zdravljenja rakavih bolezni. Istega leta je bil nominiran tudi za Delovo osebnost leta. Prejel je priznanje UKC LJ za izjemen strokovni dosežek na področju zdravljenja s presaditvijo krvotvornih matičnih celic/prvih 30 let, priznanje »Ljudje odprtih rok« s strani revije »Naša Žena« in »Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti«, za dobroto, plemenitost in človekoljubna dela ter je postal osebnost tedna na VAL-u 202 ob 30 letnici zdravljenja s PKMC v Sloveniji.