Teden Univerze - Nagrajenci Medicinske fakultete
Na Univerzi v Ljubljani med 27. novembrom in 1. decembrom 2023 poteka Teden Univerze – teden svečanih dogodkov, ki jih Univerza tradicionalno prireja ob obletnici delovanja najstarejše slovenske univerze. Ob 104. obletnici delovanja bo UL podelila priznanja za najodličnejše raziskovalne dosežke, častne nazive, plakete in nagrade tistim, zaradi katerih je Univerza v Ljubljani vsako leto boljša univerza. Teden Univerze letos zaznamuje 150. obletnico rojstva Josipa Plemlja, prvega rektorja Univerze v Ljubljani. Več informacij na spletni strani Univerze.
Najodličnejši raziskovalni dosežki
Teden Univerze se je začel s predstavitvijo najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2023. Namen dogodka je poudariti usmerjenost univerze v raziskovanje in izpostaviti tiste raziskovalce, ki so dosegli še posebej vidne rezultate. Delovna skupina Komisije za raziskovalno in razvojno delo je pri ocenjevanju in končnem izboru desetih najodličnejših raziskovalnih dosežkov upoštevala predvsem mednarodno odmevnost, celovitost dosežka, aktualnost za širšo strokovno in splošno javnost ter koristnost uporabe. Vsi predlogi so obravnavani enako, ne glede na vedo in ne glede na to, ali so raziskave osnovne ali neposredno uporabne. Med nagrajenci je tudi UL Medicinska fakulteta z naslednjim raziskovalnim dosežkom in obrazložitvijo.
Avtorji_ice: doc. dr. Daša Stupica, dr. med., Stefan Collinet-Adler, MD, MPH, izr. prof. dr. Rok Blagus, Anja Gomišček, znan. sod. dr. Tjaša Cerar Kišek, prof. dr. Eva Ružić-Sabljić, Maša Velušček
Krajše antibiotično zdravljenje zgodnje lymske borelioze: randomizirana odprta neinferiorna raziskava
Doksiciklin za 10 dni je priporočeni prvi izbor zdravljenja eritema migrans (EM), ki je najpogostejša oblika lymske borelioze. Da bi ugotovili krajše učinkovito zdravljenje in zmanjšali potencialno škodljivo in pretirano rabo antibiotikov, so raziskovalci Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani nameravali oceniti, ali je 7-dnevno zdravljenje s peroralnim doksiciklinom neinferiorno 14-dnevnemu zdravljenju pri odraslih bolnikih s solitarnim EM.
Od julija 2017 do oktobra 2018 so 300 bolnikov s solitarnim EM vključili v randomizirano odprto neinferiorno klinično raziskavo. Polovica bolnikov je prejela peroralni doksiciklin 100 mg na 12 ur za 7 dni, druga polovica pa za 14 dni. Pet (3 %) od 147 bolnikov, zdravljenih 7 dni, in 3 (2 %) od 147, zdravljenih 14 dni, so imeli ob kontrolnem pregledu po dveh mesecih neuspeh zdravljenja, ki se je kazal z vztrajanjem eritema (razlika 1,4 %; zgornja meja enostranskega 95 % intervala zaupanja 5,2 %, kar je manj od preddoločene meje za neinferiornost (6 %); p=0,64). Pri nobenem bolniku se med 12-mesečnim opazovanjem niso pojavili novi klinični znaki lymske borelioze in nihče ni imel po zdravljenju iz kože ponovno izolirane borelije. Dva (1 %) od 150 bolnikov, zdravljenih 7 dni, in eden (1 %) od 150 bolnikov, zdravljenih 14 dni, so prekinili antibiotično zdravljenje zaradi neželenih sopojavov.
Njihovi rezultati podpirajo predpisovanje peroralnega doksiciklina za 7 dni za zdravljenje odraslih bolnikov s solitarnim EM v Evropi, kar omogoča manjšo izpostavitev antibiotikom od trenutno priporočene.
Foto: Nebojša Tejić/STA (Vir: Univerza v Ljubljani)
Nazivi častni doktor, častni senator, zlate plakete, plaketa Pro Universitate labacenci
Na slavnostni seji Senata Univerze v Ljubljani so bili podeljeni nazivi častni doktor, častni senator, zlate plakete, plaketa Pro Universitate labacensi ter svečane listine mladim visokošolskim učiteljicam/učiteljem in visokošolskim sodelavkam/sodelavcem. Zlato plaketo, ki jo Univerza v Ljubljani podeljuje posameznikom in skupinam za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega ustvarjanja ter za krepitev ugleda Univerze v Ljubljani so na Medicinski fakulteti prejeli: izr. prof. dr. Boris Gašpirc, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, in prof. dr. Maja Pohar Perme,
Nagrade študentom, ki izstopajo na študijskih in obštudijskih področjih
Univerza je podelila priznanja in nagrade tudi študentom, ki izstopajo na študijskih in obštudijskih področjih. Slavnostna govorka dogodka je bila Sara Popovič, študentka Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki se je v enem letu vključila v kar 100 obštudijskih dejavnosti in s tem uspešno zaključila potko natečaja #100xULaktiven.
»Ne naredi nek kraj nekoga velikega, ampak nekdo velik naredi kraj velik. Zato je zame Univerza v Ljubljani ena izmed največjih univerz na svetu, saj so tukaj ljudje, ki imajo tako veliko srce, da so ustanovili Srčno UL, pomagajo drugim, delijo znanje in so med največjimi strokovnjaki na svojem področju, ki jih poznam. Biti del te skupnosti je čast. /.../ Z vztrajnostjo, trdim delom, samozavestjo in podporo drugih lahko osvojite nagrade, o katerih niste nikoli niti sanjali ali pa celo … osvojite svet, je prejemnice in prejemnike priznanj nagovorila Sara Popovič.
Priznanje študentkam in študentom za dosežke in udejstvovanje na področju obštudijskih dejavnosti so prejeli tudi študenti Medicinske fakultete:
Rok Košiček, Peter Franc Letonja, Andrej Omejc, Blaž Pavlakovič, Klemen Petek in Anka Uršič, Medicinska fakulteta UL
Študentke in študenti Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in mladi zdravniki so po dolgem covidnem premoru oživeli tradicijo koncertov na Fakulteti. Poleg odličnih bodočih zdravnikov in zobozdravnikov je na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani tudi veliko izvrstnih glasbenikov in gledaliških umetnikov. Priznanje je v imenu skupine prevzela Anka Uršič.
Priznanja strokovnim sodelavkam in sodelavcem za pomemben prispevek k izboljšanju delovnih procesov in pozitivni klimi na članicah in rektoratu
Univerza v Ljubljani je že šesto leto zapored podelila priznanja strokovnim sodelavkam in sodelavcem za pomemben prispevek k izboljšanju delovnih procesov in pozitivni klimi na članicah in rektoratu. Podelitev je potekala v okviru Tedna Univerze, tedna svečanih dogodkov, ki jih Univerza tradicionalno prireja ob obletnici ustanovitve najstarejše slovenske univerze. V svojem nagovoru je rektor prof. dr. Gregor Majdič povedal: "Na Univerzi v Ljubljani je zaposlenih več kot 2000 strokovnih sodelavk in sodelavcev od skupno okoli 6500 vseh zaposlenih na Univerzi, kar kaže na to, kako dragoceni in nepogrešljivi so vaše delo in številne naloge, ki jih opravljate. Priznanja, ki jih podeljujemo danes, so priložnost, da stopite iz ozadja, da vam izrečemo vso pohvalo in zahvalo za vaša prizadevanja in vsakodnevno reševanje težav. S tem omogočate, da največja univerza v Sloveniji deluje brez zastojev, da lahko na njej z najbolj odličnimi standardi poučujemo, raziskujemo, študiramo.«
Med nagrajenci je tudi strokovna sodelavka z Medicinske fakultete:
Liljana Bregar
Liljana Bregar je od leta 1992 zaposlena na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je vodja tehnično-vzdrževalne službe. S svojim delom izkazuje predanost, delavnost in strokovnost. Še posebej se je izkazala med gradnjami novih objektov fakultete in v okviru Kampusov Vrazov trg in Zaloška. Njeno znanje in povezovanje vseh sodelujočih se je izkazalo za neprecenljivo.
Foto: Vir Univerza v Ljubljani
Prejemniki Prešernovih nagrad Univerze v Ljubljani
V okviru Tedna Univerze so bile podeljene Prešernove nagrade študentkam in študentom, ki se s svojimi izjemnimi dosežki na področju znanosti in umetnosti uvrščajo v sam vrh akademskih uspehov na UL. Prejemnice in prejemnike je nagovorila slavnostna govorka izredna profesorica doktorica Natalija Majsova, poročilo Komisije za Prešernove nagrade je predstavila predsednica komisije prof. dr. Mojca Narat.
Komisija za Prešernove nagrade študentom Univerze v Ljubljani je imela pri pregledu in oceni prispelih del kot vsako leto težko delo in tudi dileme pri izboru. V merilih za ocenjevanje predlaganih del je zapisano, da se umetniška dela ocenjujejo glede na: vsebino, izraz, ustvarjalno izvirnost in opaznost v slovenski kulturi. Druga raziskovalna dela pa se presojajo po naslednjih kriterijih: jasnost opredelitve raziskovalnega problema in oblikovanja hipotez znanstvena odličnost ali uporabna vrednost, širina in poglobljenost teoretske zasnove naloge in metodološka korektnost izvedbe, poznavanje domače in tuje literature ter doslednost pri njenem navajanju, razčlenjevalna temeljitost, samostojnost, prodornost, izvirnost, ustvarjalnost in odmevnost naloge (morebitna objava v z nanstveni ali strokovni literaturi), zmogljivost oblikovanja besedila in jezikovna kultura.
Med nagrajenci je tudi:
Luka Pušnik z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Opredelitev zgradbe perifernega živca s pomočjo tehnike difuzijskega zajemanja na MR mikroskopiji
Luka Pušnik, diplomant Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, se je med študijem aktivno vključeval v raziskovalno delo in v letu 2022/23 zaključil raziskovalno nalogo, v kateri je pod mentorstvom doc. dr. Žige Snoja in somentorstvom prof. dr. Igorja Serše raziskoval, ali morfometrične značilnosti perifernega živca vplivajo na magnetnoresonančne difuzijske tenzorje. Delo je opravljal na visokoločljivostnem MR sistemu z uporabo močnega magnetnega polja. Po končanem študiju nadaljuje raziskovalno delo kot asistent na Inštitutu za anatomijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!
Povzeto po spletni strani Univerze v Ljubljani.