Univerza v Ljubljani razglasila najodličnejše raziskovalne dosežke v letu 2022 - med njimi tudi dosežki UL MF

Univerza v Ljubljani (UL) je v sklopu Tedna univerze razglasila najodličnejše raziskovalne dosežke raziskovalk in raziskovalcev UL. Namen dogodka je poudariti usmerjenost univerze v raziskovanje in izpostaviti tiste raziskovalce, ki so letos dosegli še posebej vidne rezultate.

Na slovesni podelitvi je najodličnejše raziskovalke in raziskovalce pozdravil rektor UL prof. dr. Gregor Majdič. V svojem nagovoru je izpostavil, da nam je znanost omogočila napredek in bolj lagodna življenja, ki jih živimo danes, ko vsaj v našem delu sveta ne umiramo več zaradi različnih nalezljivih bolezni, ki so v preteklih stoletjih ubile na milijone ljudi; lahko potujemo po celem svetu; živimo v ogrevanih stanovanjih. Hkrati pa je poudaril, da svet ni enostaven in da znanost še vedno potrebujemo kot nekoč. Ker se svet srečuje z globalnimi problemi, kot je podnebna kriza, segrevanje planeta, nove nalezljive bolezni in energetska kriza; so to težave, katerih rešitev lahko najde le znanost. Po mnenju rektorja je zato pomembno, da družba znanost prepoznava in jo podpira. Univerza v Ljubljani v okviru praznovanja Tedna univerza s počastitviijo najodličnejših raziskovalnih dosežkov krepi prepoznavanje raziskovanja v družbi in s slavnostnim dogodkom nagradi raziskovalce, ki so se po presoji strokovne komisije v preteklem letu s svojimi dosežki še posebej izkazali.

Delovna skupina Komisije za raziskovalno in razvojno delo pri ocenjevanju in končnem izboru desetih najodličnejših raziskovalnih dosežkov upoštevala predvsem mednarodno odmevnost, celovitost dosežka, aktualnost za širšo strokovno in splošno javnost ter koristnost uporabe. Vsi predlogi so obravnavani enako, ne glede na vedo in ne glede na to, ali so raziskave osnovne ali neposredno uporabne.

Priznanje za najodličnejše raziskovalne dosežke Univerze v Ljubljani v letu 2022 je bilo med drugim podeljeno tudi raziskovalcem Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ter Medicinski fakulteti UL za raziskavo z naslovom Učinkovitost brisa nosnega dela žrela in sline pri odkrivanju različic Delta in Omicron SARS-CoV-2. Raziskovalci so v raziskavi o različicah Delta in Omikron SARS-CoV-2 dokazali pomembne razlike pri učinkovitosti brisa nosnega dela žrela in sline. Raziskava je pomembna z več stališč. Dokazali so, da je različica Delta SARS-CoV-2 povzročila težji potek okužbe v primerjavi z različico Omikron. Pacienti, okuženi z Delta različico, so imeli dokazano višje virusno breme, v obeh kužninah. Hkrati pa so z raziskavo ovrgli pomisleke, da bi lahko vzorec sline nadomestil NF, saj se je NF izkazal za boljšo kužnino.

Raziskovalcem za prejeto priznanje iskreno čestitamo.

Vse nagrajence lahko pregledate tukaj

Foto: Anže Malovrh/STA (Vir: Univerza v Ljubljani)