Centralna medicinska knjižnica

Zgodovina CMK 1945-1990

1990

• Začelo se je vključevanje knjižničnega gradiva v računalniški katalog COBISS in avtomatizacija knjižničnih procesov.
• Dostop do akademske raziskovalne mreže , ki je omogočila elektronsko komunikacijo z uporabniki.
• CMK nudi 1450 tekočih tujih biomedicinskih revij.

1989

• Postavitev lokalne mreže CMK (prvi optični kabel na MF ; povezava CMK z IBMI) in začetek avtomatizacija knjižnice.
• Postavitev računalniškega kataloga CMK (knjige od 1989, revije od 1984 dalje).

1988

• Izvedena je največja širitev knjižnice z adaptacijo dela bivših prostorov Farmakološkega inštituta MF v I. nadstropju, v mansardi in v pritličju (570 m2). Povečana je čitalnica revij v mansardi, pridobljena sta 2 delovna prostora (izposoja revij, medknjižnična izposoja), ena soba za vodjo revijskega oddelka in nabavo gradiva ter soba s tiskanimi bibliografijami. Pridobljeni sta dve skladišči s kompaktus policami za revije v mansardi in v pritličju, ter tovorno dvigalo iz pritličja do masarde za prevoz gradiva.

1986 - 1990

• V okviru SBMNI knjižnica skupaj z IBMI ureja in letno izdaja Katalog strane biomedicinske periodike u SFRJ

1981

• Skupaj z IBMI postane CMK izvajalka nalog za povezovanje jugoslovanskih biomedicinskih knjižnic in za vzpostavitev sistema biomedicinskega znanstvenega informiranja (SBMNI) v SFRJ.

1978

• CMK izdela vhodni dokument za avtomatsko bibliografsko obdelavo knjig CMK in sodelujočih biomedicinskih knjižnic.
• Pridobitev sredstev Raziskovalne skupnosti Slovenije za sodelovanje v specializiranem centru za biomedicino in za izdelavo vhodnih dokumentov.
• Začetek računalniške obdelave podatkov o biomedicinskih knjigah v Sloveniji in objavljanja teh podatkov v tiskani publikaciji »Biomedicina Slovenica« (BS)
• Knjižnica prevzame koordinacijo računalniškega evidentiranja pridobljene literature v slovenskih biomedicinskih knjižnicah.

1977

• Inštitut za biomedicinsko informatiko (IBMI) MF je v sodelovanju s CMK in drugimi sorodnimi knjižnicami zasnoval računalniško zbirko podatkov Biomedicina Slovenica, o biomedicinskih publikacijah slovenskih avtorjev.
• Knjižnica začne sodelovati pri pouku na MF z vajami pri predmetu Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja.

1975

• Z adaptacijo knjižnica dobi pristop v mansardo s stopniščem, kjer uredi garderobne omarice za zaposlene in dodatne police za arhiv. V 400 m2 veliki mansardi je izdelana revijska čitalnica s sodobno opremo za razstavo tekočega letnika revij, veliko skladišče za revije, kabinet za predstojnika knjižnice, sanitarije za uslužbence in malo tovorno dvigalo.

1974

• Knjižnica izda naslednji tiskan Seznam periodike CMK za obdobje 1970-1974.

1971

• Od 1971 do leta 1979 knjižnica posreduje tematske poizvedb iz Nemškega inštituta za medicinsko dokumentiranje in informiranje (DIMDI), kar kasneje zaradi boljšega prenosa podatkov (boljše strojne opreme) prevzame IBMI.

1970

• CMK izda izpopolnjen tiskan Seznam periodike , ki jo je prejela do vključno leta 1969 in vsebuje 1605 naslovov revij.

1969

• Potekala je razširitev knjižnice z drugim prizidkom v obsegu 95 m2 . Pridobljen je prostor za skladišče knjig, skladišče revij s kopirnico ter malo tajniško sobico.

1968

• CMK pridobi uporabniško kodo za uporabo International Loan Request Form za izposojo knjig in naročanje člankov pri National Lending Library for Science and Technology , Boston Spa, današnjo British Library – Lending Division.(BLL).
• V stalni rubriki »Iz CMK« začnejo izhajati v Zdravstvenem vestniku knjižne novosti, urejene po abecednem redu strok in z označbo univerzalne decimalne klasifikacije. Izhajajo do leta 1978.
   

 

 

1957

• Izvedena je prva prostorska širitev knjižnice z izgradnjo prizidka za potrebe revijskega oddelka.

1953

 

• Na Medicinski fakulteti je ustanovljen Knjižnični odbor z nalogo, da skrbi za nabavno politiko CMK. Sprejel je sklep o enotni in nedeljeni nabavi ključnih revij za razvoj stroke.
• Knjižnica izda svoj prvi katalog periodik.
• Začne se gradnja centralnega kataloga knjižnice, ki vključuje tudi knjige in revije na inštitutih, katedrah in klinikah.
• Knjižnica svojo ponudbo uporabnikom razširi s posredovanjem kopij člankov iz Army Medical Library v Washingtonu (današnja National Library of Medicine, Bethesda).
• Največja splošna revijalna medicinska bibliografija Index Medicus postane reden vir informacij v CMK.

 

• V obliki tiskanih seznamov uvede knjižnica mesečno obveščanje inštitutov in klinik o svoji novi knjižni literaturi .

1950

• CMK postane osrednja in v tem času edina knjižnica v Sloveniji, ki načrtno zbira in posreduje biomedicinsko literaturo, skrbi za učno literaturo pedagoškega osebja in medicinskega naraščaja na MF ter ima usklajeno koordinacijo z drugimi knjižnicami sorodnega področja.

1948

• Redno se zaposli gospa Sonja Gorec, ki začne s strokovno katalogizacije gradiva in po nekaj letih postane prva imenovana predstojnica

1946

• Začetek delovanja CMK s prvim bibliotekarjem in idejnim vodjem dr. Lojzom Kraigherjem.
• Zbiranje knjižnih darov posameznih uglednih ustanov iz tujine.
• WHO začne brezplačno pošiljati 60 najpomembnejših tujih medicinskih revij.

1945

• Ustanovitev Centralne medicinske knjižnice kot dela novoustanovljene popolne medicinske fakultete