Zgodovina Slovenskega medicinskega slovarja
Medicinska terminološka prizadevanja na Slovenskem so starejša od sto let. Sprva so bila individualna. Leta 1952 je bila v okviru SAZU ustanovljena Terminološka sekcija, katere prvi predsednik je bil Alija Košir, za njim Albert Struna in nato Janez Batis. Ena izmed šestih sekcij je bila medicinska, katere načelniki so bili Alija Košir, Franjo Zavrnik, Stanko Banič in Bogomil Vargazon. Število članov sekcije je postopoma naraščalo, tako da jih je bilo leta 1975 že deset, in sicer Stanko Banič, Janez Batis, Slobodan Grobelnik, Miroslav Kališnik, Mirko Karlin, Vito Lavrič, Ivan Lenart, Lino Legiša, Stanislav Mahkota in Franjo Smerdu. Sekcija je ves čas pripravljala gradivo za Medicinski terminološki slovar (MTS); leta 1975 je izdala poskusni snopič črke A.
Leta 1979 se je večja skupina avtorjev, ki so zastopali vse medicinske vede in so bili večinoma učitelji Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, lotila sistematičnih priprav za Medicinski terminološki slovar; najprej je pripravila ustaljen geslovnik, nato pa začela pisati razlage in druge sestavine geselskih člankov. Delo je bilo organizirano v šestih področjih; v naravoslovnem je bil urednik Hubert Pehani, za njim Nada Pipan, v ortološkem Miroslav Kališnik, v patološkem Danilo Tavčar, za njim Dušan Sket, v internističnem Stanislav Mahkota, za njim Bogomil Vargazon, v kirurškem Andrej Baraga, za njim Vladimir Žakelj, v družboslovnem Samo Modic, za njim Dalja Sever-Jurca. Za glavnega urednika je bil izvoljen Miroslav Kališnik. Število sodelavcev se je postopoma povečevalo in je nazadnje preseglo število sto. Uredništvu se je z dogovorom z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pridružila leksikografinja in slovenistka Cvetana Tavzes. Projekt MTS je finančno podpirala Raziskovalna skupnost Slovenije, po njeni ukinitvi pa Ministrstvo za znanost in tehnologijo (do prve izdaje leta 2002). Uredništvo je imelo svoje prostore na različnih lokacijah. Najprej v kasnejši seminarski sobi v pritličju nove medicinske fakultete, nato v zgradbi na Zaloški 7a, kasneje na Inštitutu za fiziologijo. Z uvedbo urejanja on-line, so uredniki in avtorji komunicirali preko svojih osebnih računalnikov ter spleta, in smo uredniške prostore zapustili. Občasni sestanki so bili na Inštitutu za histologijo.
Slovar naj bi vseboval strokovne izraze, ki jih med študijem usvoji študent medicine, in razložil njihov pomen. Vključeni naj bi bili tudi strokovni izrazi iz ved, ki so naravoslovni temelj klinične medicine. Slovar naj bi bil uporaben tudi v strokah, ki so sorodne medicini (npr. veterini, farmaciji, biologiji) in za katere se je pri nas uveljavil izraz biomedicinske vede.
Pred prvo izdajo slovarja se je uredništvo odločilo izdati Pravopis medicinskih izrazov, ki je izšel v dveh izdajah leta 1996 in 1997. Naklada je znašala 1000 izvodov. Izid so podprli številni sponzorji.
Za prvo izdajo slovarja se je Medicinski terminološki slovar preimenoval v Slovenski medicinski slovar (SMS). Prva izdaja je izšla leta 2002, izdajatelji so bili Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Zdravniška zbornica Slovenije. Naklada je bila 3000 izvodov. Slovar je vseboval 60.700 razloženih gesel in geselskih zvez. Uredništvo so sestavljali Miroslav Kališnik, glavni urednik, Pavle Jezeršek, Boris Klun in Dušan Sket, odgovorni uredniki, Cvetana Tavzes in Blanka Husu, leksikografski urednici, Dalja Sever-Jurca, urednica korektur ter Tone Žakelj, tehnični urednik. Pri pripravi gradiva so sodelovali tudi jezikovni svetovalci za tuje jezike. Izdajo so finančno podprli Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Ministrstvo za zdravje, Slovensko zdravniško društvo, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Fondacija dr. J. Cholewe, zastopstva tujih farmacevtskih tvrdk, poslovni sistem Mercator ter tovarni zdravil LEK in Krka.
Na podlagi prve knjižne izdaje sta Medicinska fakulteta in LEK d. d. leta 2004 izdala drugo izdajo SMS na CD ploščku. Slovenski medicinski e-slovar je Lek koristil kot promocijski material za slovenske zdravnike.
Tretja razširjena izdaja Slovenskega medicinskega slovarja je izšla leta 2007. Izdala jo je Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. Uredniško odbor so sestavljali Mladen Est, Pavle Jezeršek, Miroslav Kališnik (glavni urednik), Boris Klun (odgovorni urednik), Marinka Kremžar, Nada Pipan, Alenka Radšel Medvešček, Dalja Sever-Jurca, Dušan Sket (odgovorni urednik). Naklada je znašala 550 izvodov. Slovar je vseboval 67.319 gesel in geselskih zvez. Glavni pokrovitelj izdaje je bil Lek d. d., član skupine Sandoz. Izdajo so podprli tudi Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo in Fondacija dr. J. Cholewe.
Četrta izdaja Slovenskega medicinskega slovarja je izšla v sodelovanju z Amebis d. o. o. Kamnik kot elektronski slovar na spletnih straneh LEK d. d., ki je dobil licenco za objavo od UL MF za leta 2009-2013.
V času priprav pete izdaje slovarja je umrl glavni urednik Miroslav Kališnik, zato je nadaljnjo organizacijo dela na slovarju vodil odgovorni urednik Dušan Sket. Peta izdaja Slovenskega medicinskega slovarja je naprej izšla na slovarskem portalu Termania, v sodelovanju z Amebis d. o. o., Kamnik. Spletna izdaja je tekoča publikacija in se sprotno dopolnjuje. V začetku leta 2018 je vsebovala preko 83.000 gesel in geselskih zvez. Uporabnikom je dostopna brezplačno. V letih 2012-2018 jo je urejal Dušan Sket. Izdajatelj slovarja je Medicinska fakulteta, založnik pa Amebis d. o. o., Kamnik.
V sodelovanju s firmo Beton in Vrbinc Co. je odgovorni urednik D. Sket elektronski slovar preoblikoval v material za tisk. Peta izdaja Slovenskega Medicinskega slovarja je izšla leta 2014 v 600 izvodih. Slovar je vseboval 74.506 gesel in geselskih zvez. Izdala in založila jo je Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani skupaj s sozaložnikom Zdravniško zbornico Slovenije. Gmotno podporo izdaji sta zagotovila Zdravniška zbornica Slovenije ter Lek, d. d., član skupine Sandoz. Uredniški odbor so sestavljali †Miroslav Kališnik (glavni urednik), Boris Klun (odgovorni urednik), Mateja Legan, Alenka Radšel Medvešček, Dalja Sever-Jurca in Dušan Sket (odgovorni urednik in namestnik glavnega urednika).
V letu 2018 se je delo uredniškega odbora izčrpalo, zato je bil ustanovljen nov uredniški odbor: Mateja Legan (glavna urednica), Dušan Sket (odgovorni in tehnični urednik), Roman Bošnjak, Simona Gaberšček, Mojca Kržan, Borut Peterlin, Danijel Petrovič in Alenka Radšel-Medvešček.