O fakulteti

Mediji o nas

 

APRIL 2024

ESCAP IZJAVA O SPOLNI DISFORIJI (27. 4. 2024)

Na etično trenutno izjemno perečem področju spolne disforije, so uspeli pod vodstvom pedopsihiatrinje prof. Maje Drobnič Radobuljac in izr. prof. dr. Urhom Grošljem kot drugim avtorjem, oblikovati, uskladiti in objaviti izjavo krovnega evropskega združenja pedopsihiatrov (ESCAP), ki terja upoštevanje strokovnih, znanstvenih in etičnih standardov na tem področju.

 

DECEMBER 2023

DAN BOJA PROTI AIDS-U (01. 12. 2023)

V sodelovanju z Zvezo študentov medicine Slovenije se ob Svetovnem dnevu boja proti AIDS-u pridružujemo Nacionalni akciji osveščanja, ki poteka pod sloganom “Pripnimo si pentljo!”.

NOVEMBER 2023

Ob izidu učbenika Izbrana poglavja iz geriatrije (Zdravniška.zbornica.si, 29. 11. 2023)

Družinska medicina je veda, ki obravnava človeka v njegovem naravnem okolju. Ob klasičnem medicinskem znanju zahteva tudi poznavanje družbene skupnosti, v kateri živi posameznik, in vplivov, ki jih je doživljal v obdobju odraščanja. Dejavniki okolja so pri vodenju bolnikov zelo pomembni ter omogočajo načrtovanje samopomoči in pomoči soseske, ki sta pri starejših osebah neizogibni. Zato ni nepomembno vprašanje, kako so v preteklosti vrednotili tretje življenjsko obdobje in kako ga doživljamo dandanes.

 

Za preprečevanje okužbe s HIV in spolno prenosljivih okužb najpomembnejši odgovorna spolnost in uporaba kondoma (NJIZ, 28. 11. 2023)

Prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana izpostavlja: »Za bolnike s HIV je v Sloveniji zelo dobro poskrbljeno. Velika večina oseb s prepoznano okužbo s HIV prejema protivirusna zdravila. Zagotovljeni sta jim izjemno kakovostna zdravstvena oskrba in psihosocialna podpora, vključno z vsemi najsodobnejšimi zdravili. Za vse, ki menijo, da so bili izpostavljeni tveganju, je zato pomembno, da se čimprej testirajo in v primeru pozitivnega izvida tudi čimprej zdravijo, v primeru negativnega izvida pa je potrebno nadaljevati s preventivo.

 

O svetih in svetnikih (Delo.si, 24. 11. 2023)

Med pandemijo sem večkrat pisal o skrajno vprašljivem imenovanju »strokovnih skupin«, ki jih z mislijo na lastno »agendo« oblikuje politika in jih nato javnosti poskuša prodati kot stroko, čeprav gre v resnici samo za (plačane) vladne svetovalce, ki imajo (že zaradi podpisanih svetovalnih pogodb) jasen konflikt interesov, zato ne morejo igrati javne vloge »stroke«.
 

V polovici primerov antibiotiki predpisani neustrezno (Delo.si, 21. 11. 2023)

Na srečo pa, kot ocenjuje dr. Danica Rotar Pavlič, specialistka splošne medicine in redna profesorica Medicinske fakultete v Ljubljani, osveščenost raste: »Mlajši zdravniki bolj profesionalno predpisujejo antibiotike kot starejši, medtem ko številni pacienti še vedno enačijo viruse z bakterijami.«

 

Mladi zdravniki v sodelovanju s slovenskimi športniki zbirajo sredstva za pomoč ljudem v Afriki (Celje.info, 20. 11. 2023)

Študentje medicine se v okviru študija tradicionalno odpravljajo v na druge celine, predvsem v Afriko, Azijo ali Latinsko Ameriko.

 

Z vrtenjem na centrifugi do Marsa (Delo.si, 19. 11. 2023)

Predvsem nas je zanimalo, koliko je vadba na centrifugi primerljiva z vadbo v stoječem položaju, prav tako tudi to, kakšen je vpliv večtedenske vadbe na mišično maso, moč in funkcijo. V teh raziskavah sodelujemo z dr. Dušanom Šuputom iz Odseka za klinično fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in z dr. Matejem Supejem s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. 

 

Z mišjimi modeli do boljšega razumevanja sladkorne bolezni tipa 2 (MMC RTV SLO, 16. 11. 2023)

Za sladkorno boleznijo tipa 2 pa čedalje pogosteje zbolevajo tudi otroci. Kot pravi dr. Tadej Battelino s Pediatrične klinike UKC-ja Ljubljana, "je zelo pomembno razumeti, da so tukaj tudi genetski vzroki, predvsem pri mlajši populaciji. Če je nekdo, ki je mlad, recimo že zelo zgodaj zelo debel, to ne pomeni samo, da narobe živi. To pomeni, da ima genske predispozicije za to, da se tako razvije. Pri zgodnjem začetku sladkorne bolezni tipa 2 ima genetika veliko vlogo."

 

Z donacijo omogočimo mladim zdravnikom nudenje pomoči ljudem v Ugandi (Posavski Obzornik, 15. 11. 2023)

Gre za več kot dvajsetletno sodelovanje Katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani in Sekcije za tropsko medicino Slovenskega zdravniškega društva pri pripravljanju projektov humanitarno-medicinske pomoči državam v razvoju. Izpeljava tovrstnih projektov temelji na prostovoljstvu in dobrosrčnih donacijah za nakup zdravil, sanitetnega materiala in druge medicinske opreme za oskrbo tamkajšnjih prebivalcev, ki jo potrebujejo članice in člani odprave pri nudenju medicinske oskrbe.

 

Zmotljivost znanosti pomaga k boljšim rešivam (prvi(at)rtvslo.si, 14. 11. 2023)

Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti, so med četrtkovo okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki so jo pripravili kolegi na Valu 202, potekala pa je na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanstvena metoda še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza. Posnetek okrogle mize, ki je potekala na predvečer svetovnega dneva znanosti za mir in razvoj, objavljamo v tokratnem Studiu ob 17.00.

 

Kako se soočiti z leti? (Dnevnik, 14. 11. 2023)

Najpogostejše bolezni pri starostniku so arterijska hipertenzija, srčno popuščanje, ishemična bolezen srca, sladkorna bolezen, kronična obstruktivna pljučna bolezen, depresija, osteoporoza, osteoartroza, hiperholesterolemija, kronična atrijska fibrilacija, karotidna ateroskleroza, periferna arterijska bolezen, anevrizma abdominalne aorte idr. To so v svoji knjigi Obravnava starostnika strnili medicinski strokovnjaki Mitja Košnik, Dušan Štajer, Mirta Koželj, Tomaž Kocjan in Borut Jug, publikacijo pa je založila Katedra za interno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani.

 

53. Kirurški dnevi (SI21, 13. 11. 2023)
Potrebno je okrepiti organizacijske mehanizme

V okviru 53. Kirurških dnevov, ki jih je Katedra za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani izvedla v sodelovanju s Katedro za kirurgijo Medicinske fakultete v Mariboru in s krovnim Združenjem kirurgov Slovenskega zdravniškega društva so udeleženci razpravljali tudi o pripravljenosti zdravstvenega sistema, predvsem pa slovenskih bolnišnic na množične nesreče kot del širše medicinske pripravljenost na izredne dogodke. To je bila namreč tudi ena glavnih tem 53. Kirurških dnevov, na kateri sta aktivno sodelovala tudi Ministrstvo za zdravje in Zdravstvena služba Slovenske vojske.

 

85 let SAZU: Akademija delavnih, 1. del (val202(at)rtvslo.si, 12. 11. 2023) 

Slovenska akademija znanosti in umetnosti, naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova, je nastala 12. novembra 1938. Ob tem visokem jubileju, 85-letnici, se s sogovorniki pogovarjamo o akademiji, akademikih in akademikinjah ter izzivih, ki jih prednje postavljata družba in čas.

Sogovornika:

akad. prof. dr. Peter Štih, predsednik SAZU, doktor zgodovinskih znanosti ter redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani,
akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc, podpredsednica SAZU, doktorica medicinskih znanosti ter vodja laboratorija na Katedri za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

 

Uroš Ahčan: Kirurga psihopata se je treba izogibati na daleč (Delo.si, 09. 11. 2023)

V podkastu Supermoč smo gostili doktorja rekonstruktivne in estetske kirurgije Uroša Ahčana, ki je odprl številna nova 
obzorja razumevanja človeka, medosebnih vezi in navsezadnje tudi uspeha. Slednjega je pogumno redefiniral, 
češ da uspeh niso zgolj dosežek v karieri, nastop na mednarodni konferenci ali veliko premoženje, 
temveč moč za upravljanje lastnega časa.
 

Predavanje prof. dr. Zvezdana Pirtoška: Sence pozabljenega sveta – demenca in razpad spomina  (16. 11. 2023)

O prepletu umetnosti s preteklostjo, spominjanju in razpadu spomina pri demenci bo ob uprizoritvi komorne opere Ko sem še Bojane Š. Podešva predaval nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek.

Spomin je privilegij, ki oblikuje dojemanje sveta in nam daje občutek kontinuitete, celovitosti, Jaza. Ljudje si zapomnimo in se nato spominjamo skozi kompleksen biološki proces, ki v različnih delih možganov vključuje pridobivanje, shranjevanje in priklic informacij. 

 

Medicinska humanistika v študijskih klopeh (ISIS, nov 23)

...prostovoljnem končanju življenja pred zdravništvo silen izziv. Ta pa ne bi smel iti mimo študentov medicine, naših bodočih zdravnikov in zobozdravnikov, zato smo tudi v okviru predmeta Zgodovina medicine z medicinsko humanistiko na ljubljanski medicinski fakulteti med izbirnimi vsebinami pripra-Pri srečanju študentov MF UL z medicinsko humanistiko...

 

Če zelo hitiš in samo čakaš, kdaj se bo nekaj zgodilo, marsikaj spregledaš(Delo.si/Nedelo, 06. 11. 2023)

»Naj življenje ne postane hrčkovo kolo, ki ga besno go­nimo v pričakovanju naslednje ekstaze. Komaj čakam konec službe; konec tedna; konec sezone; dopust; upokoji­tev – smrt?« To je ena od misli, s katerimi želi David Zupančič v svoji novi knjigi Znanost mirnega življenja bralce spodbuditi, da se zavedajo vrednosti tega trenutka in v njem polno živijo. Specializanta infektologije so zaradi izjemnega uspeha njegovega prvenca Življenje v sivi coni spoznali številni slovenski bralci, zaradi njega ga prepozna tudi marsikateri pacient. Srečala sva se v sredo popoldne, takoj po njegovi službi. To je bil tudi edini dan, ko si je lahko zdravnik, ki želi biti glas stroke tudi na družbenih omrežjih, vzel čas za pogovor. Čeprav je v petek izšla njegova druga knjiga, so ga na pogovor še vedno vabili zaradi prve.

 

Zvezde naših možganov
Katja Fink proučuje astrocite, celice v možganih, in kako nanje vplivajo kanabinoidi. (Delo.si, 02. 11. 2023)

Dr. Katja Fink je raziskovalka v Laboratoriju za endokrinologijo – molekularno celično fiziologijo na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

 

Uvodna beseda: Z zrnom soli o soli (Dnevnik.si, 01. 11. 2023)

Kar nekaj soli (!) je v misli, s katero zdravnik in profesor z ljubljanske medicinske fakultete Jernej Pajek zaključi svoj članek v tokratni številki Zdrave Nike, v katerem piše o nevarnostih, ki jih za zdravje slehernika pomeni sol.

 

OKTOBER 2023

Krkine nagrade so zgled spodbujanja mladih k raziskovalnemu delu (RadioKrka.svet24si, 23. 10. 2023)

V petek so v Krki mladim raziskovalcem podelili Krkine nagrade za dodiplomske in podiplomske raziskovalne naloge. Predsednik uprave in generalni direktor Krke ter predsednik Častnega odbora Krkinih nagrad Jože Colarič in dr. Aleš Rotar, član Krkine uprave, direktor Razvoja in proizvodnje zdravil ter predsednik Sveta Sklada Krkinih nagrad, sta jih na slovesnosti izročila 33 mladim raziskovalcem. Od tega jih je pet prejelo veliko Krkino nagrado. Ker so bile naloge, ki so prispele na razpis, zelo kakovostne, so študentom podelili tudi 29 Krkinih priznanj s posebno pohvalo in 46 Krkinih priznanj. Med nagrajenci je kar 35 doktorjev znanosti.

 

160. kongres Slovenskega zdravniškega društva (si21.com, 23. 10. 2023)

Predsednik SZD prof. dr. Radko Komadina je na kongresnem večeru podelil častno članstvo asist. mag. Simonu Hermanu, mag. Edvini Gregorič in prof. dr. Kseniji Geršak. Priznanje Franca Derganca za medicinsko publicistiko je za avtorstvo, ureditev in izdajo Osnov medicinske imunologije in za so-avtorstvo, ureditev in izdajo Medicinske bakteriologije z mikologijo in parazitologijo prejel prof. dr. Alojz Ihan, priznanje prof. dr. Antona Dolenca za dosežke na področju etike in medicinske deontologije pa prof. dr. Matjaž Zwitter.

 

dr. Nada Rotovnik Kozjek: Diete so že nekaj časa na smetišču zgodovine (RTVSLO.SI, 22. 10. 2023)

Izredna profesorica doktorica Nada Rotovnik Kozjek je ustanoviteljica in vodja Oddelka za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Kot pedagoginja študentom medicine v Ljubljani predaja znanje iz klinične prehrane, predava pa tudi na Biotehniški fakulteti in Fakulteti za Vede o zdravju Primorske Univerze. Je ustanoviteljica Slovenskega združenja za klinično prehrano ter članica evropskega in ameriškega združenja za klinično prehrano, članica Medicinske komisije Olimpijskega komiteja Slovenije in tudi zdravnica mnogih slovenskih vrhunskih športnikov. 

 

Skalpel/Uroš Ahčan (Mladinska knjiga.si, 20. 10. 2023)

Priznani plastični in estetski kirurg Uroš Ahčan, dobitnik Dergančeve nagrade za medicinsko publicistiko in nagrade Delova osebnost leta 2018, priljubljeni redni profesor na ljubljanski Medicinski fakulteti, avtor številnih strokovnih in poljudnih člankov in knjig, prevedenih v več jezikov, v knjigi Skalpel odkrito in iskreno popisuje, kaj pomeni biti predan zdravnik in obenem človek, mož in oče. Informativno, pretresljivo in ganljivo piše tudi o pacientih, strokovnih dilemah in posegih, ki so se ga v dolgoletni karieri najbolj dotaknili, ter kritično razmišlja o sreči, lepoti, družbi, v kateri živimo, in stranpoteh zdravstvenega sistema. 

 

V enem samem dnevu se srce ustavi petim ljudem (Delo.si, 16. 10. 2023)

V povprečju štiri ali pet ljudi na dan ali od 1400 do 1700 ljudi v enem letu samo v Sloveniji doživi srčni zastoj. Preživi le vsak deseti. Če bi očividci srčnega zastoja takoj, še preden prispejo reševalci, začeli izvajati temeljne postopke oživljanja, bi lahko rešili dva- do štirikrat več življenj. Možganske celice začnejo odmirati tri do pet minut po srčnem zastoju, reševalci pa za prihod na kraj dogodka običajno potrebujejo precej več ...

 

“Spremeniti umor v javno službo najbrž ni nekaj trivialnega, sploh za pravo” (N1SLO, 15. 10. 2023)

V razpravo o zakonskem predlogu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bi se morala bolj natančno kot do zdaj vključiti pravna stroka, v tokratni kolumni za N1 poudarja dr. Alojz Ihan. "Pravica do asistence pri samomoru je verjetno manj zahtevno pravno vprašanje, evtanazija pa v našem pravnem sistemu sploh ne obstaja. Dejanje, ki bi jo 'posnemalo', pa bi bilo trenutno na sodišču verjetno razglašeno za uboj ali celo umor (odvisno od načina izvedbe), ki pa je družbeno izjemno zavržno dejanje. Spremeniti umor v javno službo v javnem interesu najbrž ni nekaj trivialnega, sploh za pravo."

Zato je toliko pomembneje prepoznati srčni zastoj in se tudi kar se da hitro odzvati ter pravilno ukrepati, pravijo pri Slovenskem reanimacijskem svetu, Zvezi študentov medicine Slovenije in Rdečem križu.

 

“To ni črka na papirju, ta pravica je izšla iz tragedij in trpljenja žensk” (N1SLO, 15. 10. 2023)

Dr. Bojana Pinter je specialistka ginekologije in porodništva na Ginekološki kliniki ljubljanskega UKC, svoje znanje pa kot profesorica predaja študentom medicine ljubljanske univerze. Je tudi vodja skupine za razvoj nacionalnih priporočil za uporabo kontracepcije in članica upravnega odbora Mednarodnega združenja strokovnjakov za splav in kontracepcijo (FIAPAC).
 

16. OKTOBER - SVETOVNI DAN OŽIVLJANJA
"Najbolj škodujemo, če ne pomagamo, vse drugo je reševanje življenja" (SiolNET, 15. 10. 2023)

Na pobudo Zveze študentov medicine Slovenije bodo danes v sklopu akcije 'Slovenija oživlja!' potekale številne izobraževalne aktivnosti in brezplačne delavnice oživljanja. Točne termine in lokacije najdete na spletni strani zsms.si/slovenijaozivlja.

 

Okužba, ki pride prepozno? (Delo.si, 13. 10. 2023)
Manj ko ima človek sorojencev, večja je verjetnost, da v otroštvu ne bo okužen z EBV.

Alojz Ihan: Za EVB, na primer, vemo, da lahko povzroča tudi B-limfome (tumorje, zrasle iz limfocitov B) in ni nujno, da zgodnja okužba tudi v tem primeru prinaša kakšno dobrobit, lahko je prav nasprotno.

Napredni pristopi pri zdravljenju redkih vrst raka in genskih bolezni (Delo.si, 12. 10. 2023)

»Ideja o centru se je porajala že pred petimi leti. Vseskozi smo razmišljali predvsem o tem, kako bi bila slovenskim pacientom napredna terapija lažje dostopna, tako lokacijsko kot stroškovno. Nato se je naš odsek pri raziskavah naprednih tehnologij povezal s kliniko, s profesorjema Alojzom Ihanom z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo in Samom Zverom z oddelka za hematologijo, da bi raziskali zdravljenje hematoloških bolnikov z naprednimi terapijami CAR-T.

Dr. Alojz Ihan: Evtanazija in vprašanja pravni stroki (Zdravniška zbornica Slovenije, 12. 10. 2023)

Čeprav že nekaj časa poteka javna razprava o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, večina ljudi še vedno ne loči med evtanazijo in pomočjo pri samomoru. Prvo je dejanje, kjer en človek v zakonsko reguliranem postopku usmrti drugega človeka, navadno z injiciranjem smrtonosne snovi. Drugo pa je samomor (izvrši ga samomorilec sam), ki ga v zakonsko reguliranem postopku asistent tehnično olajša z izročitvijo smrtonosne snovi za použitje ali z nastavitvijo infuzije, ki jo mora samomorilec sprožiti sam – z dotikom stikala infuzijske črpalke. Žal so predlagatelji zakona oba bistveno različna načina usmrtitve združili v en sam lepo zveneč, vendar abstrakten in neoperativen izraz »končanje življenja«. 

»Lahko vas potolažim: digitalne demence zanesljivo nikoli ne boste dobili« (Zdravstveniportal.si, 10. 10. 2023)

Aktualni razmisleki, v katerih se z besedno zvezo digitalna demenca opisuje pojav poslabševanja kognitivnih sposobnosti na račun pretirane uporabe digitalne tehnologije – računalnikov, pametnih telefonov in tablic –, med ljudmi vzbujajo zaskrbljenost. Toda priznani slovenski nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek tovrstne domneve in navedbe zavrača kot »povsem neutemeljene, saj niso bile dokazane s prav nobeno strogo znanstveno raziskavo«.

INTERVJU: DARKO SIUKA, SPECIALIST GASTROENTEROLOG, UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA
"Celiakija korenito spremeni življenje tako obolelemu kot vsem njegovim najbližjim" (SiolNET, 05. 10. 2023)

Darko Siuka se je po opravljeni specializaciji kot specialist gastroenterolog zaposlil na Kliničnem oddelku za gastroenterologijo v UKC Ljubljana. Na doktorskem študiju smeri Biomedicina preučuje tematiko pankreatične eksokrine insuficience, v rednem delu pa med drugim obravnava številne gastroenterološke bolnike z različnimi boleznimi prebavil, med drugim tudi s celiakijo, funkcionalnimi motnjami prebavil in drugimi. Vseskozi opravlja tudi pedagoško delo na dodiplomskem študiju na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Okužb s koronavirusom vse več, infektologi zaskrbljeni pred novo sezono (MMC RTV SLO, 04. 10. 2023)

Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete še vedno vsak dan analizirajo PCR-teste in vzorce za druge respiratorne viruse. V septembru so opravili za 50 odstotkov več preiskav v primerjavi z avgustom, a so tak trend tudi pričakovali. "Virus SARS-CoV-2 povzroča okužbe tudi v poletnih mesecih, a ker se pogostost okužb dihal jeseni in pozimi poveča, temu sledi tudi povečanje testiranja. Ker več testiramo, potrdimo tudi več primerov okužb z virusom SARS-CoV-2. Tovrstna sezonska nihanja so običajna in smo jih poznali tudi pred pandemijo covida-19. (…) 
 

Virus SARS-CoV2 celico ubije, mRNK cepivo pa ne (RTV365, 03. 10. 2023)

»Nisva presenečena!« Tako sta se na novico o letošnjih Nobelovih nagrajencih za medicino odzvala biologinja prof. dr. Mateja Erdani Kreft (Medicinska fakulteta v Ljubljani) in biokemik prof. dr. Roman Jerala (Kemijski inštitut). 

Nobelova nagrajenka: Pred desetimi leti so me 'brcnili na cesto' (Delo.si, 02. 10. 2023)

Tehnologija bo že v bližnji prihodnosti povzročila razvoj številnih novih terapij, tudi proti raku, pravi prof. dr. Alojz Ihan.

 

SEPTEMBER 2023

Pogum za avtoriteto ali beg v avtoritarnost (Delo.si, 29. 09. 2023)

Človeška skupnost dozori šele takrat, ko postane temelj medsebojnih odnosov predvsem zaupanje. Za zaupanje pa potrebuje človek pogum.

"Za vsako osebo z demenco v povprečju skrbijo še trije drugi člani družbe" (Zdravniška zbornica, 26. 09. 2023)

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, je opozoril na tako imenovano "digitalno demenco", s katero se opisuje pojav, pri katerem se poslabšujejo kognitivne sposobnosti ljudi zaradi pretiranega uporabljanja digitalnih tehnologij, kot so pametni telefoni, računalniki in tablice. Ta pojav se pogosto kaže v obliki težav s koncentracijo, spominom in sposobnostjo reševanja problemov. Sam menim, da termin "digitalna demenca" ni ustrezen. Nikoli ni bil trdno utemeljen s strogo znanstveno raziskavo. Čeprav obstajajo študije, ki raziskujejo vpliv digitalnih tehnologij na določene kognitivne sposobnosti (usmerjena pozornost, spomin, razumevanje problemov), ni dovolj podatkov, da bi lahko nedvoumno potrdili, da obstaja enoten pojav, ki ga lahko poimenujemo "digitalna demenca". Ni pa dvoma, da prekomerno izpostavljanje informacijam prek digitalnih naprav in zmanjšana uporaba tradicionalnih metod za shranjevanje in obdelavo informacij, kot so pisanje ročnih zapisov ali zapomnitev lahko poslabša sposobnost zapomnitve informacij in obravnave kompleksnih nalog.

Empatija je pomembnejša od ostrine noža (Delo.si, 23. 09. 2023)

Nova knjiga kirurga dr. Uroša Ahčana Skalpel, ki bo pri Mladinski knjigi izšla konec oktobra, deluje kot vrtoglavi spust v hodnike zdravnikove duše.

 

AVGUST 2023

Kolumna dr. Alojza Ihana: Korona za to jesen in zimo, kaj lahko pričakujemo? (N1 SLO, 26. 08. 2023)

Razvojni potencial Erisa, najnovejše različice povzročitelja covida-19, da nas s svojimi potomci preseneti, bo še dolgo aktualen, to je pač evolucija, v tokratni kolumni za N1 piše dr. Alojz Ihan. Kaj ta različica povzroča sicer zdravim ljudem in kakšna so tveganja za imunsko manj zmožne?

Študentski projekt SpaceDent: Novo poglavje vesoljskega raziskovanja (Novičnik.si, 28. 08. 2023)

V začetku letošnjega leta je zaživel projekt SpaceDent, ki predstavlja prvi korak pri pripravi dentalne medicine za večletne misije na Luno in Mars. Pri projektu sodeluje tudi študent Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL FE) Matic Hvala. SpaceDent, ki je nastal s pomočjo prof. dr. Janje Jan, prof. dr. Aleša Fidlerja, doc. dr. Simona Omana ter s finančno podporo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je bil sprejet na razpisu Practical Education in Technology Research and Innovation (PETRI) Evropske vesoljske agencije (ESA).

Novi pregledi pri zobozdravnikih bi lahko skrajšali dolge vrste pri ortodontih (MMC RTV SLO, 28. 08. 2023)

Indeks je pripomoček, ki omogoča triažo otrok in mladostnikov, je na novinarski konferenci povedala avtorica EFO-indeksa in predstojnica katedre za čeljustno in zobno ortopedijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani Maja Ovsenik.

Umrl je dr. Pavle Košorok, priznani slovenski kirurg (Družina, 24. 08. 2023)

...Predaval je študentom in organiziral seminarje za zdravnike in druge. Objavil je več strokovnih prispevkov v domači in strokovni literaturi, bil je učitelj Medicinske fakultete v Ljubljani ter dejaven član domačih in mednarodnih strokovnih združenj s svojega strokovnega področja. 
Politika je na čelo bolnišnic sistematično nastavljala amaterje (Delo.si, 18. 08. 2023)

Pred kratkim odstavljeni minister je eno leto potreboval za vse mogoče menjave, ki bi mu omogočile »operativnost«, na koncu je bil zamenjan tudi sam.

Na terenu mobilni timi, ki zagotavljajo psihološko pomoč prizadetim v poplavah (MMC RTV SLO, 16. 08. 2023)

Timi bodo izvajali svetovanja na terenu, ljudem bodo pomagali spopadati se z izgubami in žalovanjem. Kot je poudarila Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihologije z ministrstva za zdravje, ljudje občutijo normalna občutja ob nenormalnih okoliščinah, zato stisk ljudi ne smemo patologizirati in psihiatrizirati. "To ni psihiatrična obravnava, temveč obravnava v skupnosti, v kateri se obravnavajo krizna stanja," je dodala.

O čem se nasprotniki evtanazije motijo (Dnevnik - Dnevnikov objektiv, 05. 08. 2023)

...o osnutku zakona, ki bi bil za zdravnike sprejemljiv, lahko rečem, da za velik del zdravništva zakon ne bi bil sprejemljiv v nobeni obliki.« Igor Švab, dekan ljubljanske medicinske fakulteti: »Glavna varovalka proti evtanaziji in prostovoljnemu končanju življenja posameznika (samomoru) je, da zakona ni.« 
dr. Matjaž Zwitter-Intervju (RTVSLO.SI, 07. 08. 2023)

Onkolog in strokovnjak za medicinsko etiko dr. Matjaž Zwitter ima bogate izkušnje z delom s hudo bolnimi. 
Med drugim je izdal dve strokovni knjigi, Pogovori o zdravniški etiki in Pogovarjamo se o evtanaziji. 
Je predstojnik Katedre za medicinsko etiko in pravo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, v zadnjih desetletjih 
strokovno obravnava tudi vprašanja evtanazije. »O problemu evtanazije v javnosti velikokrat govorijo mladi in zdravi ljudje, 
ki na bolezen in umiranje gledajo popolnoma drugače kot starejši in bolni,« meni dr. Matjaž Zwitter.​​​​​​​

Odločno proti evtanaziji (Gorenjski glas, 04. 08. 2023)

»Če bi zakon zdravnikom naložil izvajanje evtanazije, raje vrnem licenco,« je v svoji izjavi pred nekaj dnevi sporočil kirurg dr. Erik Brecelj, zaposlen na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. »Kot zdravnik sem zavezan kodeksu medicinske etike in noben zakon ni nad kodeksom. Imamo primere iz zgodovine, ko so diktatorji sprejemali zakone in ukazovali zdravnikom početi stvari, za katere nas je lahko sram. Evtanazija je v nasprotju s kodeksom medicinske etike in lahko sprejmejo kakršen koli zakon, kodeksa medicinske etike ne bom kršil,« je dr. Brecelj odločen glede predloga zakona o prostovoljnem končanju življenja. Pozval pa je, naj se v državi najprej uredi področje paliativne medicine.

Sploh potrebujemo ministra? Raje dva (Delo.si, 04. 08. 2023)

Čas je, da izvemo, ali še kaj od predvolilnih obljub drži ali pa bomo kot nizko produktivna država EU sklonili glave in se pripravili na zdravstveno revščino.​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​

 

(ZDRAVSTVO 3.0): "Kirurg potrebuje razum, srce in roko" (Zdravniška zbornica, 02. 08. 2023)

Prof. dr. Matej Cimerman, specialist splošne kirurgije in travmatologije, predstojnik Kliničnega oddelka za travmatologijo UKC Ljubljana, pravi, da se moramo, ko rešujemo naše zdravstvo, odločiti tudi, kaj bomo naredili z vrhunsko medicino.

 

Prof. dr. Švab: »Evtanazija bo pokazala tudi svoje stranske učinke, na katere ljudje sedaj ne pomislijo« (Zdravniška zbornica, 01. 08. 2023)

»Zdravniki in medicina nismo nikoli nasprotovali temu, da se ljudem prihrani trpljenje ob koncu življenja. Vedno smo se trudili, da je tega trpljenja vse manj, in se bomo za to trudili tudi v prihodnje,« pravi član Zdravniške zbornice in dekan Medicinske fakultete v Ljubljani prof. dr. Igor Švab, mednarodno ugledni in izjemno cenjeni družinski zdravnik, ki je za svoje delo prejel tudi najvišje – Hipokratovo priznanje zbornice.   

 

Dekan medicinske fakultete v Ljubljani proti predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (Dnevnik, 01. 08. 2023)

Rešitev v predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, po kateri bi bila pomoč pri samomoru in evtanazija naložena zdravnikom kot poklicna dolžnost, je nesprejemljiv pritisk na zdravništvo in medicino kot stroko, meni dekan medicinske fakultete v Ljubljani Igor Švab. Rešitev je po njegovem v nasprotju z načeli medicinske etike.

 

JULIJ 2023

​​​​​​​Kolumna dr. Alojza Ihana: Krivdo si lahko pripišejo kar pripravljalci sami (N1SLO, 31. 07. 2023)

"Verjetno se jim ob načelnem debatiranju o protokolih ni dalo ukvarjati z bistvenim – z logistiko izvedbe. A ravno logistika je tisto, kar ljudi, ki bi sprejeli odločitev o samousmrtitvi, edino zanima – kaj uporabiti namesto amaterskih zvarkov in drugih, še bolj drastičnih načinov samomora. Če so si predlagatelji zamislili scenarij pomoči pri samousmrtitvi, zakaj niso razdelali in se predhodno dogovorili še za izvedbo na način, ki ne bi zrevoltiral celotnega zdravništva," v tokratni kolumni za N1 poudarja dr. Alojz Ihan.

 

Produktivnost v zdravstvu (Delo.si, 07. 07. 2023)

Na moje kolumnistične teze o (pre)majhni produktivnosti našega zdravstva sem dobil že veliko odzivov, v katerih marsikdo nizko produktivnost povezuje s premajhno delovno prizadevnostjo zdravstvenih delavcev, zlasti zdravnikov.

Tu bi rad takoj pojasnil, da v tako velikih in zapletenih sistemih, kot je zdravstveni, nizka produktivnost ni vprašanje delovne prizadevnosti posameznikov, ampak organiziranosti sistema kot celote.

 

Eldar Gadžijev: Prošnja za mir (Zdravniška zbornica, 06. 07. 2023)

Ta naslov in pod njim izbrane verze brazilske pesnice Marthe Medeiros je Eldar Gadžijev izbral za svoj zadnji uredniški uvodnik. Eldarja sem z občudovanjem opazoval več kot štiri desetletja, več kot tri desetletja pa sva osebno delila pogovore, misli in življenjske izkušnje v različnih oblikah in vlogah. Njegovi izbrani verzi pa najbolj plastično izražajo dinamiko pri izpeljavi življenjskih odločitev in potez, ki jih je z operativno odločnostjo in energijo praviloma izpeljal tudi v okoliščinah, ko bi večina ljudi še malo počakala in razmislila ter se slednjič prepustila miselnosti, da je bolje še malo počakati in se prilagoditi, kot pa narediti tisto, za kar se človek odloči, ker se mu zdi tako prav.
 

Novi komarji, nove bolezni - širjenje invazivnih vrst komarjev v Evropi (04. 07. 2023)

Tigrasti komarji vsako leto razširijo svoj življenjski prostor v nekaj novih evropskih regij, hitro se širijo tudi japonski komarji, na Cipru se je lani uspela uveljaviti tudi populacija komarja ščitarja, ki sicer mrzlih evropskih zim do zdaj ni mogla preživeti. Nove invazivne vrste komarjev pa prenašajo tudi viruse, ki povzročajo bolezni, s katerimi do zdaj v Evropi nismo imeli opravka. Mikrobiologinja dr. Nataša Knap Gašper z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo opisuje, kako so invazivne vrste sploh prišle v Evropo, hkrati pa izriše življenjske prostore komarjev in možne ukrepe za preprečevanje njihovega širjenja in zaščito pred boleznimi. Naša dopisnica iz Zagreba Tanja Borčić Bernard pa pojasni hrvaški načrt za zmanjševanje števila komarjev, ki vključuje izpuščanje sterilnih samcev v okolje. 

 

Motnje dihanja v spanju (MMC RTV Slovenija, 03. 07. 2023)

Kar 150 tisoč Slovencev po ocenah zdravnikov trpi za motnjami dihanja v spanju. In večina jih za to sploh ne ve. Ena najbolj nevarnih motenj spanja je spalna apneja - ko človek med spanjem večkrat za nekaj časa neha dihati. To ne povzroča samo kronične utrujenosti, ampak tudi resne zdravstvene zaplete, bistveno večje tveganje za raka, sladkorno bolezen, demenco. Pri ženskah prinaša večje tveganje za možgansko kap kot dolgoletno kajenje. Nezdravljena apneja kar sedemkrat poveča tveganje za prometno nesrečo.

 

Odkrito o: Vsi obrazi življenja s hudo diagnozo (ISIS, julij 2023)

Bolnik s hujšo diagnozo najbolje ve in čuti, kaj mu bolezen nalaga, kako se z njo spoprijema sam in z okolico ter kakšno je ob tem njegovo življenje. Srečuje se z bolečino, trpljenjem, stigmatizacijo, s trenutki nemoči, strahu, obupavanja. Morda pomisli tudi na to, da
tako ne gre več naprej … Si v vsakem trenutku želi živeti? Ali pa so tudi trenutki, ko je teža (pre)velika? Kako se soočiti s
tem? Za okroglo mizo »Vsi obrazi življenja s hudo diagnozo« smo odstirali globoke teme in se samoizpraševali, od kod v stiskah človeku moč in energija za korak naprej. 

 

JUNIJ 2023

METODA Dodič Fikfak (Mladina, 30. 06. 2023)

Končala je Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani in specializacijo iz medicine dela, prometa in športa. Po magisteriju na Univerzi v Zagrebu je leta 1998 pod mentorstvom prof. Davida....

 

Intervju: Prof. dr. Maja Bresjanac: Za možgane moramo bolje poskrbeti (Medicina danes, 28. 06. 2023)

Prof. dr. Maja Bresjanac poudarja, da je učinkovito izkoriščanje možganov temelj družbenega razvoja, zato moramo bolje poskrbeti...

 

Kratka bolniška odeja (Delo.si, 23. 06. 2023)

Glavni problem vladnega urejanja zdravstva se kaže v tem, da je celotna vlada najprej v javnosti vzbujala vtis, da je ureditev javnega zdravstva prioriteta, za katero ima minister neomejena pooblastila, vključno s finančnimi. Zdaj ko je minister naredil stomilijonski eksperiment, se je izkazalo, da bi denar bil problem. Ministrov eksperiment je ob predpostavki, da pri krajšanju čakalnih vrst (kar je osnovni javnozdravstveni problem) ne bomo gledali na denar, namreč popolnoma v redu. Vsi posegi, ki so bili plačani, so bili nujni – napotnice zanje so bile že zdavnaj napisane. Kdo pravi, da je neprimerno opraviti storitev bolniku, ki jo potrebuje? 

 

(Nedeljski dnevnik) Slovensko zdravilo za raka prostate (18. 06. 2023)

Profesor Robert Zorec, doktor znanosti in redni profesor na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je del ekipe, ki je izumila novo celično zdravilo za raka prostate. Gre za izjemno odkritje, saj je zdravilo eno najuspešnejših na svetu. Dobra novica za bolnike je, da bo z naslednjim letom dostopno vsem bolnikom, ki ga bodo potrebovali.

 

Evtanazija in sodelovanje pri samomoru ni poslanstvo zdravniškega poklica (Zdravniskazbornica.si, 15. 06. 2023)

Predlog zakona s tem nasprotuje večstoletnim prizadevanjem civilizacije, ki ji pripadamo, da bi človeku, katerega zdravje ni popolno, omogočili dostojno življenje, v katerem se bo počutil izpolnjenega, spoštovanega in zaželenega, da bi sprejeli njihovo drugačnost, ki družbo bogati,« je v uvodnem nagovoru na javnem posvetu o etičnih in medicinskih vidikih vprašanja evtanazije poudarila prof. dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.

 

Posvet o evtanaziji: 'Zdravniki se šolajo za to, da ohranjajo življenja' (24ur.com, 14. 06. 2023)

Profesorica Bojana Beović meni, da je trenutno stanje v slovenski družbi takšno, da vrste zakonov, kot je ta, ni pametno sprejemati. Profesor Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani meni, da se da to narediti tudi na druge načine, ne pa vključiti znotraj medicinskih storitev in naložiti zdravnikom, da je to še 156. storitev, ki jo morajo narediti v svoji ambulanti.  
 

Kolumna dr. Alojza Ihana: Dialog o umiranju (N1SLO, 14. 06. 2023)

Naj se pri vprašanju evtanazije in asistiranega samomora razpravljalci najprej odrečejo napihnjeni retoriki o "progresivnosti" ali "konservativnosti" svojih pogledov, pa tudi vnaprejšnjim kvalifikacijam o "človekovih pravicah" ali "spoštovanju življenja", v svoji kolumni za N1 piše dr. Alojz Ihan.

 

15 let do diagnoze – bolniki s Fabryjevo boleznijo (Revija Moje zdravje, 14. 06. 2023)

Za Fabryjevo bolezen je značilna zmanjšana ali celo odsotna aktivnost encima alfa galaktozidaze. Vzrok za to so bolezenske genetske spremembe v genu GLA. Neaktiven encim vodi v kopičenje glikolipidov v lizosomih najrazličnejših celic, kar vodi v poškodbe organov in razvoj tipičnih kliničnih znakov,« je pojasnila kemičarka prof. dr. Katarina Trebušak Podkrajšek, vodja Laboratorija za translacijsko medicinsko biokemijo na Inštitutu za biokemijo in molekularno genetiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki deluje tudi na Kliničnem inštitutu za specialno laboratorijsko diagnostiko na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​

 

Minister brez glasu (ljudstva) (Delo.si, 09. 06. 2023)

Kot dolgoletni bližnji opazovalec zdravstvene politike sem pri vsakem ministru vedno znova pozoren na trenutek, ko spozna, da si z mehanizmi, ki so v njegovih rokah, ne more veliko pomagati pri udejanjanju večjih sprememb v delovanju javnega zdravstva.

 

Tradicionalni Ažmanovi dnevi (Gorenjski glas, 09. 06. 2023)

 V kongresnem centru hotela Špik v Gozdu - Martuljku so potekali že 24. Ažmanovi dnevi, simpozij urgentne, gorske in družinske medicine, ki sta ga organizirala Osnovno zdravstvo Gorenjske – OE Zdravstveni dom Tržič in Gorska reševalna zveza Slovenije.
Udeležence so pozdravili tudi direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Matjaž Žura, dekan Medicinske fakultete v Ljubljani Igor Švab, v imenu Ministrstva za zdravje pa državna sekretarka Azra Herceg.
 

Presejalno testiranje novorojenčkov za spinalno mišično atrofijo že pred poletjem? (RTVSLO.SI, 09. 06. 2023)

Presejalno testiranje novorojenčkov za odkrivanje spinalne mišične atrofije bi se lahko začelo že kmalu, morda že pred poletjem, je povedal Damjan Osredkar s pediatrične klinike. Študije kažejo, da prej ko se začne zdravljenje, večji je učinek.

 

So poroke med sorodniki povzročile propad ene največjih kraljevih rodbin? (N1SLO, 06. 06. 2023)

Vrste, ki se spolno razmnožujejo, imajo dve kopiji vsakega gena, eno od očeta in drugo od matere. Ti kopiji imenujemo alela in se lahko med seboj nekoliko razlikujeta, je za N1 pojasnil dr. Radovan Komel, profesor na Inštitutu za biokemijo z ljubljanske medicinske fakultete. Razlike lahko povzročijo variacije v beljakovinah ali pa lahko spremenijo izražanje genov v njihove beljakovine: kdaj, kje in koliko beljakovine nastane. Beljakovine pa vplivajo na lastnosti, zato lahko variacije v aktivnosti ali izražanju beljakovin povzročijo različne fenotipe, tj. vidne oz. zaznavne lastnosti.

 

V Idriji mednarodni posvet ob obletnici rojstva Ssopolija (Primorskival.si, 05. 06. 2023)

Izjava Zvonka Zuoanič Slavec
Scopoli je proučeval tako bolezensko kot socialno stanje rudarjev. Svoj težki vsakdan si je lajšal z raziskovanjem okoliške flore in favne. Že od vsega začetka pa je izražal nezadovoljstvo, da ga je doletela funkcija rudniškega zdravnika v Idriji. O njegovem življenju je na simpoziju spregovoril tudi doktor Jože Čar iz Muzejskega društva Idrija.

 

MAJ 2023

Rak prostate najpogostejši rak pri moških (TV Slovenija 1, Odmevi, 29. 05. 2023)

Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

 

Alojz Ihan / »Zdravstvo srednjega cenovnega razreda žal ne obstaja« (Mladina.si, 28. 05. 2023)

"Zato ni države, ki v prihodnje ne bo imela problemov z vse višjimi zdravstvenimi stroški, seveda pa bodo imele gospodarsko manj uspešne države teh problemov veliko več ter se bodo težje izognile resnim družbenim in socialnim konfliktom. Zdravstvo srednjega cenovnega razreda žal ne obstaja, če je pri avtomobilih mogoče tudi s poceni vozilom mogoče priti na cilj v praktično istem času kot s prestižno limuzino, v medicini obstaja samo pravočasno in optimalno zdravljenje. Brez njega imamo žrtve, pa naj gre za odkrito segregacijo ljudi glede na premoženje (zdravstveni trg) ali prikrito segregacijo, z navideznimi pravicami in nedopustnimi čakalnimi vrstami, mimo katerih se po bližnjicah prebijejo le ljudje, ki imajo za seboj dodatno ekonomsko, pravno ali koruptivno zaledje."

 

Možgani in mladost, iz sivine proti belini (Radio Slovenija 1, Jutranji program, 25. 05. 2023)

Dobro jutro, jutro življenja, dobro jutro, mladost! Čez jarek skače, kjer je most, pravi slovenski pregovor. No, te odločitve, kje in kako bomo skakali, pa ne dela brezbrižna, neodgovorna mladost, ampak možgani. . In o tem tudi nevroznanstveniki vedno več vedo. Za večno mladost razcvet našega učenja in čudenja bo znova poskrbel prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti. Z mikrofonom ga je Mojca Delač obiskala na Nevrološki kliniki in ga najprej vprašala, če nevrologi, ko pogledajo možgane, lahko rečejo – oh, ti so pa še tako mladi!
 ​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​

V Ljubljani prva mednarodna šola urgentnih veščin za študente medicine (STA, 21. 05. 2023)

V Ljubljani je pod okriljem Društva študentov medicine Slovenije od četrtka do danes potekala prva mednarodna šola urgentnih veščin za študente medicine (ITSL) v sodelovanju vodilnih organizacij iz zdravstva ter zaščite in reševanja. Danes so v središču mesta javno preverjali znanje, na pomen poznavanja urgentnih veščin so opozorili tudi javnost.
 

(ČESTITIKA IN NOVINARSKA KONFERENCA) Družinski zdravniki ste srce zdravstvene oskrbe (Zdravniška zbornica, 19.05.2023)

Vloga družinskih zdravnikov v Sloveniji se postopno krepi. To ni naključje, ampak uspeh družinskih zdravnikov, ki ste uspeli v zadnjih letih okrepiti spoštovanje do vašega dela tako med kolegi kot v javnosti. Primarna raven ni imuna na največjo bolezen slovenskega zdravstva, kot je naraščajočo birokracijo pred leti poimenoval tedanji predstojnik Katedre za družinsko medicino in današnji dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Švab. Na Zdravniški zbornici Slovenije se borimo za bistveno zmanjšanje birokratskih opravil, da bi vi lahko namenili več časa svojemu pravemu delu - obravnavi pacientov.
 

Namesto pomoči resničnostni šov v živo (Delo.si, 18. 05. 2023)
Zakaj pišem? Ker menim, da je prav pomagati sočloveku v stiski.

Zgodi se lahko tudi vam, kadarkoli in kjerkoli, brez izjeme. Nihče ne more ubežati svoji usodi. Pred nekaj dnevi, na eni od prometnih cest v večjem slovenskem mestu za volanom svojega vozila kolega in prijatelj. Kot ponavadi je vozil zelo skrbno, počasi in po predpisih. Pri tem je opazoval in sledil dogajanju na cestišču, nenadoma pa je zagledal vozilo, ki se mu je z zadnje strani hitro približevalo in ni kazalo znamenj, da se bo ustavilo. Kolega trka ni mogel preprečiti, zato se je pripravil na nesrečo. Čvrsto se je oprijel volana in čakal na trenutek, ko bo udarilo. A namesto pričakovanega večjega trka je v avtomobilu (na srečo) občutil le manjši sunek, ki je komaj premaknil njegovo vozilo. Prej dotik kot karkoli drugega. Čudno.​​​​​​​

 

Na medicinski fakulteti pričakujejo vladno zagotovilo glede financiranja gradnje nove stavbe (MMC RTV SLO, STA, 16. 05. 2023)

Medicinska fakulteta je v prihajajočem študijskem letu kljub prostorski stiski za 30 mest povečala število vpisnih mest za zdravnike
Na ljubljanski medicinski fakulteti so zaskrbljeni, da bi se zaradi umika projekta gradnje kampusa Vrazov trg iz načrta za okrevanje in odpornost ustavila gradnja nove fakultete. Od vlade zato pričakujejo jasna pojasnila, kako bo zagotovila sredstva.

 

Vpis večji, gradnja fakultete pa ogrožena (Delo.si, 16. 05. 2023)

Da bi ljubljanski medicinski fakulteti zagotovili boljše prostorske pogoje, so že pred leti izdelali projekt Trojni kampus medicinske fakultete, del katerega je tudi skoraj 85 milijonov evrov vredna novogradnja na Vrazovem trgu. A izvedba te je negotova, saj se je zataknilo pri financiranju. Zaradi sprememb v načrtu za okrevanje in odpornost jim bo umanjkalo kar 52,7 milijona evrov evropskih sredstev. Kako jih nadomestiti?

 

Cepivo proti raku (Delo.si, 12. 05. 2023)

Prilagodljivost cepilne tehnologije mRNK pomeni, da jo bo mogoče aplicirati na različne tumorje, če se bo uspeh pokazal na raku trebušne slinavke.

Ta teden (10. maja) je v reviji Nature izšlo poročilo o uspešnem delovanju cepljenja na osnovi mRNK proti raku trebušne slinavke, ki ga je pripravila razvojna ekipa podjetja Biontech, ki ga je pred pandemijo poznalo zelo malo ljudi, zdaj pa ga vsakdo. Rak trebušne slinavke je izjemno invazivna vrsta raka z zelo majhno možnostjo preživetja, ki se v zadnjih desetletjih ni bistveno izboljšala kljub siceršnjemu napredku onkoloških terapij pri zdravljenju drugih vrst raka. Zato je rak trebušne slinavke cilj mnogih poskusov eksperimentalnih terapij. ​​​​​​​

 

Umrl je akademik dr. Uroš Skalerič (Delo.si, 08. 05. 2023)

Bil je mednarodno ugleden znanstvenik, doktor stomatologije, redni profesor na Medicinski fakulteti in strokovni direktor Stomatološke klinike.

Umrl je dr. Uroš Skalerič, je objavila Slovenska akademija znanosti in umetnosti, katere član je bil. Bil je mednarodno ugleden znanstvenik, doktor stomatologije, redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani, na katedri za ustne bolezni in parodontologijo, ob tem tudi predstojnik odseka za stomatologijo in prodekan. Umrl je v starosti 78 let.

 

APRIL 2023

O novem predlogu asistiranega samomora (Delo.si, 28. 04. 2023)

 Odnos do legalizirane pomoči pri samomoru mora v prvi vrsti razrešiti družbena skupnost.
Ta teden se je začelo zbiranje podpisov volivcev za vložitev predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Glede na ponovitev stereotipnega začetka argumentov za in proti na spletnih omrežjih je očitno, da so avtorji za zdaj premalo poudarili, da gre tokrat za bistveno spremenjen zakonski predlog.

 

Kolumna dr. Alojza Ihana: Razbito ogledalo zdravstvene reforme (N1SLO, 27. 04. 2023)

Osnovno vprašanje reforme zdravstva je v resnici eno samo. In če je odgovor ne, moramo že zdaj doreči, kako se bomo izognili stopnjevani zdravstveni katastrofi. Ali z bistveno spremembo državnih investicij ali pa z odprtjem investicijskega prostora za vlagatelje in zavarovalnice. Če pa je odgovor da, pa mora temu takoj slediti še eno vprašanje, v svoji kolumni za N1 tokrat opozarja dr. Alojz Ihan.
 

Z demenco izgubimo najdragocenejše kar imamo, sebe samega (365.rtvslo.si, 26. 04. 2023)

Med največje zdravstvene izzive sodobne družbe sodi demenca. Demenca je tiha pandemija, najdražja bolezen, uničevalka socialnih vezi. Skoraj polovica starejših od 80 let zboli za alzheimerjevo obliko demence, a za večino ni ustrezno poskrbljeno. Diagnozo pravočasno postavijo samo enemu od štirih bolnikov, drugi trije ostanejo sploh brez diagnoze. Demenca razjeda družinske odnose in prizdene svojce, ki skrbijo za osebe z demenco. Velika večina jih namreč živi doma. Kako povečati dostopnost do zdravnika, odložiti in omejiti bolezen, pomagati družinam, zmanjšati stigmo in ohraniti dostojanstvo? Kakšne rešitve za te izzive je predvidelo Ministrstvo za zdravje v novi strategiji obvladovanja demence do leta 2030? O vsem tem Alenka Terlep s sogovorniki.

 

Na ljubljanski medicinski fakulteti bo na voljo več vpisnih mest (N1SLO, 25. 04. 2023)

Na sedmih študijskih programih ljubljanske univerze bo v prihodnjem študijskem letu na voljo več prostih mest. Več študentov se bo med drugim lahko vpisalo na medicinsko, filozofsko in teološko fakulteto.

 

Za študij medicine ni dovolj le prostor v predavalnici (Aktualno24.si, 22. 04. 2023)

Obstoječi medicinski fakulteti s težavo zagotavljata zadostno število kliničnih učiteljev. Tudi zato, ker so zdravniki v zdravstvenem sistemu bolje plačani kot zdravniki, ki poučujejo na fakulteti. Vseeno pa vznikajo pobude za tretjo fakulteto. V Ljubljani so razpisali še nekaj dodatnih vpisnih mest.​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​

 

Steroidi: Uporaba steroidov v pediatriji (RTV SLO, 20. 04. 2023)

Uživanje steroidov ima veliko negativnih učinkov na naše telo. Njihova druga plat pa je, da lahko z njimi tudi zdravimo. Za nekatere bolezni so lahko najboljše zdravilo, seveda če jih uporabljamo pod nadzorom.

 

Danes in jutri v Ljubljani potekajo Dnevi rehabilitacijske medicine  (Ljubljanainfo.com, 13. 04. 2023)

Na 34. dnevih rehabilitacijske medicine o pogostih kliničnih problemih v rehabilitaciji.
Danes, v četrtek, 13. 4. in v petek, 14. aprila 2023 v Ljubljani potekajo 34. dnevi rehabilitacijske medicine. Poudarek je na spoznavanju novosti v raziskavah in novih metod na področjih nevromodulacije, prehrane in rehabilitacije sečil, odvajanja blata, rodil in spolovil.

Osrednji strokovni dogodek na področju fizikalne in rehabilitacijske medicine ter celostne rehabilitacije v Sloveniji organizirata Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča in Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

 

Zavarovalniška vojna (Delo.si, 14. 04. 2023)
Problem zdravstvenega sistema tiči v dolgoletni nespametni zdravstveni politiki, ki je prek ZZZS omejevala raven zdravstvene produkcije.

Povsem logično je, da se je za začetek odprtega spopada med »dopolnilnimi« zdravstvenimi zavarovalnicami in vlado najprej odločila zavarovalnica Generali. Imajo velikega lastnika, ki mu je dopolnilno zdravstveno zavarovanje samo eden od številnih zavarovalniških »poslov«. Zadnjo besedo sem dal v narekovaj zato, ker ima dopolnilno zavarovanje zelo malo povezave s poslovnostjo, saj praktično vse njegove stroške oziroma odhodke določa država skupaj z ZZZS. 

 

Možgani na glas! 2/2 od mutacije do čustev (RTV SLO, 11. 04. 2023)

V drugem delu mini serije Možganov na dlani o človeškem glasu s prof. dr. Ireno Hočevar Boležar raziskujemo, kaj se dogaja z naši možgani, ko naš glas mutira. Zakaj imajo s tem izziv tudi naši možgani? Česa se lahko naučimo iz vaje s salto? In zakaj z glasom ne gre ravnati kar "na glavo"? Vglasu se slišijo različna čustva, ki jih barva naše doživljanje sveta. To pomeni, da sodeluje z glasilkami tudi naš limbični sistem? Na glas razmišlja in raziskuje avtorica oddaje, Mojca Delač.

"Demenca je največji zdravstveni, socialni in finančni problem sodobne družbe" (MMC RVTSLO, 03. 04. 2023)

Član delovne skupine in predstojnik katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani Zvezdan Pirtošek je povedal, da bo strategija spodbujala preventivne programe za zmanjševanje dejavnikov tveganja za razvoj demence, "s katerimi lahko Alzheimerjevo demenco odložimo tudi za šest let". Pirtošek tudi meni, da bo strategija močno vplivala na spremembo obravnave demence v Sloveniji v prihodjih letih.

 

Veljajo za lenuhe in hipohondre, a so v resnici bolni (Delo.si, 03. 04. 2023)
Fabryjevo bolezen v povprečju odkrijejo pri 37. letih. Glavni simptom so pekoče bolečine in utrujenost. Kdaj spet terapija na domu?

Po navedbah prof. dr. Katarine Trebušak Podkrajšek, vodje Laboratorija za translacijsko medicinsko biokemijo na Inštitutu za biokemijo in molekularno genetiko Medicinske fakultete, je mogoče odstopanja, ki so vzrok, da informacija za nastanek encima ni popolna oziroma da je encim okvarjen, iskati na nivoju encima ali genetskega materiala. 

 

Krvava pripoved o cenah krvi (Delo.si/Sobotna priloga, 01. 04. 2023)
Ko krvodajalec daruje kri, se ta prelije v ožilje predelave, hrambe in cenikov. Kaj se s krvjo zgodi v ožilju cenikov?

Pred slabima dvema letoma, pisal se je april 2021, sem bil na predlog in prošnjo enega predhodnih ministrov za zdravje imenovan za predsednika Strokovnega sveta za preskrbo s krvjo (SSPK). Obseg dela SSPK je določen v Uradnem listu Republike Slovenije (številka 52/21). Povedano enostavneje, gre za telo, ki ministra za zdravje opozarja na medicinska strokovna vprašanja, vezana na transfuzijsko medicino. Na SSPK se zbirajo podatki, povezani s preskrbo s krvjo, SSPK pripravlja strokovne predloge. Skratka, vse skupaj je velika maša, nenazadnje tudi velika odgovornost. Strokovna in finančna.

 

Je “krivec” za pandemijo rakunasti pes ali je koronavirus ušel iz laboratorija? (N1SLO, 01. 04. 2023)

Kot pojasnjuje imunolog Alojz Ihan, si o morebitnem laboratorijskem izvoru novega koronavirusa zastavljamo dve različni vprašanji. “Prvo je hipoteza, da bi bil virus kreiran na novo, z biotehnološko intervencijo. Drugo je hipoteza, da bi povsem naraven netopirski koronavirus, ki bi ga skupaj s številnimi drugimi iz pragozdov prinesli v vuhanski laboratorij zaradi študij, po nesreči okužil kakšnega laboratorijskega delavca in bi ga ta nevede prinesel ven in sprožil epidemijo v milijonskem velemestu,” razlaga profesor in predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski medicinski fakulteti.

 

MAREC 2023

Človeška psihofiziologija spodbuja vero v mazaštvo (Delo.si, 31. 03. 2023)

Ena večjih zablod, ki jo v medicinskih krogih nekritično ponavljamo, je povezovanje javnega zaupanja v medicino z znanstvenimi dokazi o njeni učinkovitosti. Znanost je nedvomno pomemben dejavnik zaupanja nas, strokovnjakov, v tisto, kar delamo za bolnike. A misel, da bomo z našo interno strokovno naracijo prepričljivi za javnost, ne vzdrži dejstev, ki smo jih sicer poznali že davno pred pandemijo, vendar jih zaradi lastne strokovne samovšečnosti nismo radi omenjali niti med seboj, kaj šele javno razglašali.

 

Alzheimer caffe: Je to demenca? In če je, kaj zdaj? (Domžalec.si, 29. 03. 2023)

V Knjižnici Domžale v sodelovanju z društvom Spominčica – Alzheimer Slovenija in Domom upokojencev Domžale že nekaj let gostijo strokovna srečanja z naslovom Alzheimer caffe, ki so namenjena svojcem oseb z demenco. V sklopu Alzheimer caffe je v prostorih domžalske knjižnice v
torek, 28. marca 2023, potekalo zanimivo predavanje, ki ga je pripravila prim. doc. Nena Kopčavar
Guček dr. med., spec. družinske medicine, z naslovom »Je to demenca? In če je, kaj zdaj?«. 

 

Humanitarna medicinska odprava v Ugando

(Naš časopis, 27. 03. 2023)

Smo ekipa, ki se junija letos odpravlja na humanitarno medicinsko odpravo v Ugando.
Tri mesece, od junija do avgusta 2023, bomo preživeli na otoku Bwama, ki se nahaja na jezeru Bunyonyi na jugozahodu države. Tam stoji manjša klinika, ki je bila ustanovljena v sodelovanju s Sekcijo za tropsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Pri svojem delu se bomo srečevali z najrazličnejšimi zdravstvenimi težavami, ki pestijo domačine.

 

V bolnišnicah najpogosteje umirajo zaradi pnevmokokne pljučnice (Delo.si, 27. 03. 2023)
Med najbolj ogroženimi so starejši od 65 let, kronični bolniki in imunsko oslabeli.

V Evropi za pnevmokokno pljučnico vsak dan zboli približno 10.000 ljudi. Hospitalizacija
takšnega bolnika v povprečju traja deset dni. Pri kar 20 odstotkih predvsem starejših
pacientov, kroničnih bolnikov, ki so tudi imunsko oslabeli, je usodna. V povprečni bolnišnici
je polovica vseh smrti zaradi pljučnice, v največjem deležu zaradi pnevmokokne pljučnice, je
povedal internist prof. dr. Zlatko Fras z Interne klinike UKC Ljubljana in ljubljanske
medicinske fakultete na predavanju o pljučnici in drugih pnevmokoknih okužbah ter o tem,
kako se učinkovito zaščititi, v organizaciji Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. 

 

Tea Lanišnik Rižner: K prepoznavnosti endometrioze kot resne, kronične bolezni so pripomogle predvsem bolnice same (365 RTV SLO.SI, 17. 03. 2023)

Nastanek nekaterih bolezni je tesno povezan z delovanjem hormonov in s spremembami v njihovem delovanju. Endometrioza, ki lahko povzroča hude bolečine in vodi v neplodnost, je pogosto spregledana bolezen ženk, čeprav prizadene okoli 10 odstotkov žensk v rodni dobi. Prav tako igrajo hormoni pomembno vlogo pri nastanku ginekoloških rakov, kot so rak dojk, rak endometrija in rak jajčnikov; ti povzročijo kar 22 odstotkov vseh z rakom povezanih smrti na leto.
Kako hormoni vplivajo na nastanek in razvoj teh bolezni in kako jih z novimi biooznačevalci kar najhitreje zaznati in razviti nove zdravilne učinkovine za boj z njimi, je področje, ki se mu posveča prof. dr. Tea Lanišnik Rižner, vodja Laboratorija za molekularne osnove hormonsko odvisnih bolezni in biomarkerjev na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je za svoje raziskave je prejela tudi Zoisovo priznanje.
 

Odnos zdravnikov do evtanazije in ob samomoru (Delo/Sobotna priloga, 18. 03. 2023)

Leta 2017 je bila sprejeta revidirana ženevska deklaracija. Dokument v celoti zavrača evtanazijo in zdravnikovo asistenco ob samomoru.
Da se to ne bi nikoli več ponovilo, je etična komisija Svetovnega zdravniškega združenja (Ethical Committee of World Medical Association) leta 1948 sprejela ženevsko deklaracijo in jo večkrat dopolnila, zadnjič leta 2017. Deklaracija izhaja iz Hipokratove prisege, »da ne bom svojega medicinskega znanja uporabil tako, da bi ogrožal človekove pravice in civilne svoboščine, niti če bi me hoteli v to prisiliti«, ki jo želi nadgraditi tudi modernemu času primerno.

 

Zbolela sem za rakom, za mano je zdravljenje. Kako in kdaj naj grem spet v službo? (Aleteia, 10. 03. 2023)

Marija Petek Šter je poudarila, da so želje po omejitvi dela različne, nekatere (nekdanje) bolnice pa omejitev sploh ne želijo: “Pogovarjajmo se z delodajalcem že med boleznijo. Biti doma in le čakati, da se nekaj zgodi, je s psihološkega vidika slabo. Najslabše pa je, če invalidska ocena pomeni izgubo zaposlitve.”
 

Bodo bolniki po desetih letih obljub dočakali novo infekcijsko kliniko? (24ur.com. 09. 03. 2023)

Priporočljivo bi bilo, pravi Alojz Ihan, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, da bi ministri, ko pridejo na položaj, najprej vzpostavili analitiko, ki bi res povedala kaj potrebujemo. "Kajti neprestano se žogati s koncepti več bolnišnic, manj bolnišnic nima pravega pomena. Pogrešamo odločevalca, pri nas je to minister, ki bi imel ustrezno stabilnost in bi mu omogočala dolgo načrtovanje, in ustrezne službe, ki bi bile strokovno sposobne dolgoročno načrtovati. Tega zaenkrat še nimamo.
 

Evtanazijska »obrt«? (Družina, 12. 03. 2023)

To »pomoč« naj bi nudili zdravniki. Jih bo za to treba izobraževati? Dr. Jože Balažič, predstojnik katedre za sodno medicino in deontologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je bil jasen: del Hipokratove prisege je zaveza, da zdravnik svoje znanje, medicinsko »obrt« prenaša na svoje učence, da jih bo torej... 
 

Prva slovenska zdravnica je na nostrifikacijo diplome čakala trinajst let (RTVSLO.SI, 08. 03. 2023)

V oddaji Glasovi svetov bo prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec z Inštituta za zgodovino medicine ljubljanske Medicinske fakultete osvetlila vlogo žensk pri razvoju slovenske medicine in zdravstva. Med drugim boste spoznali tudi navdihujoče, vendar težko življenje zdravnice doktorice Eleonore Jenko Groyer. 

 

Nepreslišano: Alojz Ihan, imunolog in publicist (Dnevnik, 04. 03. 2023)

Na spletni strani ministrstva za zdravje so objavili izhodišča za prenovo zdravstvenega sistema, ki so jih pripravili člani zdaj že razpuščenega strateškega sveta za prenovo zdravstvenega sistema. Dokument na 26 straneh je v času delovanja te vlade daleč najbolj dodelano in tudi vsebinsko besedilo o usmeritvah bodoče zdravstvene reforme.

 

“Bili smo na meji zloma, pritisk je bil strahoten” (N1SLO, 04. 03. 2023)

PCR-teste, s katerimi so iskali koronavirus, so delali nekaj sto metrov stran, v laboratoriju Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) Medicinske fakultete. “Prve teste smo začeli delati že januarja. Najprej po nekaj deset vzorcev, kmalu nato pa že po sto vzorcev na dan,” se spominja predstojnik inštituta dr. Miroslav Petrovec. “Cele dneve smo bili v laboratoriju in pregledovali izvide. Okrog nas je bila kar nekakšna obsesija glede tega, kdaj bomo končno potrdili prvi primer. Dobivali smo tudi podcenjujoča vprašanja in namige, kot ‘ste prepričani, da delate pravilno’, ‘vsi okrog nas že imajo covid, samo mi ne’ …” pravi Petrovec, ki je v tistem času neštetokrat vsem pristojnim zagotovil, da jih bodo obvestili takoj, ko bo prvi primer potrjen.​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​

 

Prof. dr. Mojca Matičič (ISIS, 01. 03. 2023)

 V novembrski številki prestižne revije Nature (IF 69,50) ste kot del 40-članske skupine panelistov za covid-19 (The COVID-19 Consensus Statement Panel)..

 

FEBRUAR 2023

Covid-19: Kako pogosto naj se cepimo? (Delo.si, 25. 02. 2023)
Za cepljenje s poživitvenimi odmerki se ne smemo odločiti prehitro, ker bi priporočila in smernice zavrli raziskave, nujne za optimalne odločitve.

Vstopamo v četrto leto covida-19. Uspehi so fantastični. Leta 2020 nismo imeli monoklonskih protiteles, cepiv, protivirusnih zdravil in populacijske imunosti, na voljo smo imeli le barierno zaščito z obraznimi maskami, distanco itd., izolacijo/karanteno, testiranje in zapiranje javnega življenja. Na tisoče ljudi je umrlo vsak dan, v Sloveniji v določenem obdobju za en avtobus oseb na dan. Zdaj imamo na voljo ogromno orožja, populacijska imunost (po cepljenju ali prebolevanju) je marsikje 95-odstotna, zato kljub novim valovom okužb bolnišnice niso v izrednih razmerah. Imamo učinkovita cepiva, ki so vstopnica za izstop iz pandemije, protivirusna zdravila, ki so učinkovita za vse dosedanje »različice, ki vzbujajo skrb« (angl. variants of concern, okr. VOC), možnost hitrega testiranja in veliko izkušenj.
 

Prof dr. Marko Hawlina: ločiti je treba med potrebami in željami, ne med javnim in zasebnim (OBALAplus.si, 22. 02. 23)

Z mednarodno priznanim očesnim zdravnikom in kirurgom prof. dr. Markom Hawlino, ki s soprogo asist. dr. Petro Schollmayer vodi okulistični center v Portorožu, smo se pogovarjali o aktualnih razmerah v slovenskem zdravstvu, koncesijah, »dvoživkah« in težko pričakovani zdravstveni reformi.

Študija: Trideset odstotkov manj neželenih učinkov, če je zdravilo prilagojeno genskemu zapisu (RTVSLO.SI, 23. 02. 23)
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan

Kadar sta torej izbira in odmerek zdravila prilagojena genskemu zapisu vsakega posameznega bolnika ali bolnice. Izsledke študije je objavila prestižna medicinska revija The Lancet. Sodelovalo je sedem evropskih držav, slovensko skupino je vodila prof. dr. Vita Dolžan, predstojnica Inštituta za biokemijo in molekularno genetiko Medicinske fakultete v Ljubljani. Kako razlike v genih vplivajo na presnovo in delovanje zdravil? Zakaj se pri nekaterih bolnicah in bolnikih pojavi več neželenih učinkov kot pri drugih? Kaj je farmakogenetska izkaznica? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja dr. Vita Dolžan

 

“Zdravnik mora pacienta spoštovati” (N1 SLO, 19. 02. 2023)

Pogovarjali smo se z Marijo Petek Šter in nato še z Davorino Petek s katedre za družinsko medicino na ljubljanski medicinski fakulteti, kjer študentom predavata prav o pomenu dobre komunikacije, ki je temelj za dober odnos s pacientom. Obe delata tudi kot družinski zdravnici, zato vesta, kako zaostrovanje razmer v zdravstvu še povečuje razkorak med teorijo in prakso. Nastal je pogovor, ki bi ga morali prebrati vsi v zdravstvu in vsi pacienti.

 

Testiranje vere (Delo.si, 17. 02. 2023)
Vsako novost je treba ustrezno umestiti v delovanje javnega zdravstvenega sistema, da pripomore k boljšemu zdravju, in ne k večji zmedi.

Nedavno je Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko (KME RS) objavila stališče v zvezi s presejalnim testiranjem, ki ga v Sloveniji kot novo metodo za zgodnje presejalno odkrivanje demence oglašuje in komercialno ponuja podjetje BrainTrip. Gre za test, ki temelji na metodi elektroencefalografije (EEG), ki meri električno aktivnost možganov. Po promocijski ceni 99 evrov naj bi človek, ki ima skrbi glede demence, pomiril svoj strah ali pa, v primeru opozorilnega rezultata, obiskal zdravnika.​​​​​​​

 

Če bomo dolgo lepo živeli, se bomo življenja morda preprosto naveličali (Delo.si, 16. 02. 2023)
Radovan Komel: Bolj kot genske tehnologije bi nas lahko bilo strah umetne inteligence in informatike.

Prof. dr. Radovan Komel je eden izmed utemeljiteljev medicinske molekularne biologije in genetike ter genskega inženirstva v biokemiji in biotehnologiji pri nas. Izstopajoče je njegovo delo pri diagnostiki in odkrivanju molekularnih osnov genetskih bolezni. Lani je za svoje dosežke prejel najvišjo državno nagrado v znanosti – Zoisovo nagrado za življenjsko delo.​​​​​​​

 

Slovensko zdravstvo na razpotju (Delo.si, 11. 02. 2023)

Slovensko zdravstvo je v nezavidljivem položaju, dostopnost do zdravstvenih storitev se je opazno zmanjšala, urgentne centre še bolj kot pred epidemijo zlorabljajo za neurgentne storitve, na sekundarni ravni primanjkuje medicinskih sester, številni posamezniki nimajo izbranega osebnega zdravnika, zdravstvene ustanove so organizacijsko šibke in še bi lahko naštevali.​​​​​​​

 

Marko Pokorn: "Ko končaš medicino, nisi niti z od zdravnika" (MMC RTV SLO, 10. 02. 2023)

"Sreča oziroma blagoslov je, da lahko izbereš poklic, ki te res zanima in veseli. Če imaš srečo, da je poklicno okolje tako, da ti ne povzroča stresa, da nimaš medčloveških šumov, potem res z veseljem hodiš v službo," je prepričan Marko Pokorn.

 

"Vse več ljudi se po prebolelem raku vrača na delo, zagotoviti jim je treba podporo"
V Sloveniji dostopnost zdravljenja na visoki ravni (MMC RTV SLO, STA, 04. 02. 2023)

Tanja Čufer z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani veliko težavo tako v Sloveniji kot v vsej Evropi vidi na področju raziskovanja raka. Kot je poudarila, je treba vlagati tudi v raziskave preventive, raziskave na področju kirurgije, radioterapije, multidisciplinarnega zdravljenja. Prav s temi raziskavami se namreč, kot meni, omogoča dostop do novih oblik zdravljenja, ki lahko vodijo v hitrejšo diagnostiko in boljše zdravljenje.

 

Slovenci sodelovali v raziskavi, ki dokazuje prednost prilagajanja zdravljenja (Delo.si, 03. 02. 2023)

Raziskovalci Medicinske fakultete v Ljubljani so sodelovali v mednarodni študiji, ki je pokazala, da se pri bolnikih pojavlja 30 odstotkov manj resnih neželenih učinkov zdravil, če so ta prilagojena njihovemu genskemu zapisu. Študija kot prva dokazuje prednosti predpisovanja zdravil iz različnih terapevtskih skupin na podlagi genskega zapisa.

Raziskavo, v kateri je pod vodstvom Univerzitetnega medicinskega centra v Leidnu sodelovalo sedem držav, so danes objavili v priznani medicinski reviji The Lancet.
 

Preprosta dilema (Delo.si, 03. 02. 2023)
Ker zdravstvena blagajna ne poskrbi za vsakega bolnika, ampak pričakuje, da se vsak bori za svoje pravice, je generator neenakosti.

 

Slovenci sodelovali v prelomni raziskavi, ki dokazuje prednosti prilagajanja zdravljenja genskemu zapisu (STA, 03. 02. 2023)

Raziskovalci Medicinske fakultete v Ljubljani so sodelovali v mednarodni študiji, ki je pokazala, da se pri bolnikih pojavlja 30 odstotkov manj resnih neželenih učinkov zdravil, če so ta prilagojena njihovemu genskemu zapisu. Študija kot prva dokazuje prednosti predpisovanja zdravil iz različnih terapevtskih skupin na podlagi genskega zapisa.

 

Menopavza (RTV SLO, 02. 02. 2023)

Perimenopavza, menopavza in postmenopavza so obdobja v življenju ženske, ki jih doživlja vsaka drugače. Hormonske spremembe so naraven proces in predstavljajo konec ženske rodne dobe. Kaj lahko ženska pričakuje, kako si lahko v tem obdobju pomaga? V četrtkovem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjala izr. prof. BOJANA PINTER, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, mag. ekon. in posl. ved z Ginekološke klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete UL.

 

Pozivi pred svetovnim dnevom boja proti raku: Čas je, da se zbudimo in okrepimo onkološke raziskave (MMC RTV SLO, STA, 02. 02. 2023)

"V Evropi bi morali imeti do leta 2035 v povprečju 70-odstotno preživelost za vsa rakava obolenja. Hočemo zagotoviti najboljšo možno oskrbo rakavih bolnikov ne samo v zahodni, ampak po celotni Evropi," je poudaril Lawler. Med bolniki, ki so za rakom zboleli med letoma 2012 in 2016, je preživelost po navedbah profesorice onkologije z ljubljanske medicinske fakultete Tanje Čufer pri 58 odstotkih. "To je še vedno razmeroma dobro in še vedno raste – na prehodu stoletja je bilo 42 odstotkov," je pojasnila.
 

Vzrok za Alzheimerjevo bolezen sto let po odkritju še vedno uganka (RTV SLO, 02. 02. 2023)

Znanstveniki že desetletja neuspešno iščejo zdravilo zoper Alzheimerjevo bolezen. Vse do januarja letos, ko so odobrili prvo zdravilo, ki - sodeč po kliničnih študijah - upočasni napredovanje te bolezni. Kako deluje novo zdravilo, ki bi morda lahko prineslo drobno za spopadanje s to boleznijo, in zakaj pravi vzrok Alzheimerjeve bolezni po vseh letih raziskav še vedno ni znan?

Gosta oddaje sta dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja v ljubljanskem UKC, in Lana Blinc, zdravnica, doktorska študentka nevroznanosti, sourednica na portalu zdravaglava.si in asistentka na Inštitutu za patofiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.
 

V Ljubljani zaradi onesnaženega zraka umre dvakrat več ljudi kot na Dunaju (RTV SLO, 01. 02. 2023)

Slabe in dobre novice. Zdravnik Miran Brvar (CKTF), kemičarka Tanja Koleša (ARSO), fizik Alberto Gonzalez Ortiz (EEA)
Znani so prvi podatki o kakovosti zraka v Sloveniji za leto 2022. Ti so za našo državo ugodni. Premik v pravo smer kažejo tudi številke za letošnjo zimo. Zakaj torej Center za klinično toksikologijo in farmakologijo še vedno objavlja podatke o onesnaženosti zraka pri nas? Kakšne kakovosti je zrak, ki ga dihamo? In zakaj nas dobre novice ne smejo zavesti in uspavati? Odgovore na vprašanja je poiskal Iztok Konc. Pravi, da moramo biti pozorni na »drobni tisk«
 

Medicinski fakulteti bi lahko povečali vpis, a najprej potrebujeta več prostora in kadra (RTV SLO, 01. 02. 2023)

Trenutno predvideno število vpisnih mest za ljubljansko medicinsko fakulteto pomeni skoraj izredne razmere, saj komaj zmorejo sprejeti tako veliko število študentov. "Ampak ker vemo, kakšno je v Sloveniji pomanjkanje zdravnikov, smo šli v tako izjemno povečanje vpisa," je za STA poudaril dekan Igor Švab.
 

JANUAR 2023

 

Kaj je farmakogenetika? – Intervju z dr. Vito Dolžan (27. 01. 2023)

Prof. dr. Vita Dolžan je redna profesorica biokemije in molekularne biologije in vodja Laboratorija za farmakogenetiko na Inštitutu za biokemijo in molekularno genetiko Medicinske fakultete v Ljubljani.

Je zdravnica z doktorskim študijem iz biomedicine in spada med največje strokovnjake za genetsko medicino v Sloveniji. Nova znanja iz raziskav na področju molekularne biologije in farmakogenetike že vrsto let prenaša v klinično uporabo.
 

Beović: Podoba zdravništva se ni spremenila v očeh ljudi, pač pa v medijih (RTV SLO, 26. 01. 2023)

Član medicinske akademije in dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab je poudaril, da družinski medicini zdravstvena blagajna namenja štiri odstotke denarja, medtem ko lahko družinska medicina kot stroka razreši vsaj 70 odstotkov zdravstvenih težav bolnikov.
 

13 odstotkov smrti zaradi raka povezanih s pitjem: Čim manj alkohola, tem bolje (N1 SLO, 26. 01. 2023)

Zdravnik in profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani Marko Kolšek je pojasnil, da je alkohol eden glavnih dejavnikov tveganja za zdravje ljudi. Opozoril je, da je umrljivost zaradi pitja alkohola večja kot zaradi sladkorne bolezni. Dolgotrajno pitje alkohola ima posledice na živčevje, prebavila, obtočila in druge organske sisteme, predstavlja pa tudi veliko tveganje za nastanek raka ust, žrela, grla, požiralnika, dojk, jeter in črevesja.

 

Nekaj misli o zdravnikovem danes (Delo.si, 24. 01. 2023)

Sam sem zdravnik trideseto leto. Izkušen, umirjen (kar pa gotovo nisem v zasebnem življenju), znam se vesti in pogovarjati z bolniki. Bolnike spoštujem in vem, da sem v bolnišnici zaradi njih. To je moje delo. In ne boste verjeli, poznam še veliko takih zdravnikov. Pravzaprav bi lahko slednje preslikal kar na večino kolegov, s katerimi vsak dan delam. No, morda malo manj spretno in ljudem všečno vrtijo jezik in težje koncizno zapišejo, kar želijo izpovedati, so pa precej večji človekoljubi, kot sem sam … jaz sočloveka bolj kot vse drugo cenim in spoštujem, znam razbrati stisko in razumem nemoč, ki jo doživlja kot bolnik.​​​​​​​

 

'Izbor finskega modela za pripravo naše zdravstvene reforme je izvrsten' (24ur.com, 23. 01. 23)

Po besedah ministra Danijela Bešiča Loredana naj bi se pri pripravi slovenske zdravstvene reforme opirali predvsem na estonski in finski zdravstveni model. Na prvega naj bi se zanašali pri digitalizaciji in prenovi zdravstvene blagajne, po vzoru Finske pa bomo uredili nadzor nad licencami in izvajanjem zdravstvenih storitev. Dekan medicinske fakultete Igor Švab meni, da je takšna odločitev dobra, a dodaja, da največji izziv predstavlja sprememba razmerij financiranja, saj trenutno za družinsko medicino namenjamo malo denarja.
 

Humanitarno-medicinska odprava: Šest absolventk v Afriko zaradi želje po pomoči (Večer, 21. 01. 2023)

Ekipa bodočih zdravnic in zobozdravnice: Korošici Špela Bukovec in Nika Jeromel, Celjanka Maja Sevčnikar, Ljubljančanka Petra Bradeško, Gorenjka Anja Justin in Primorka Veronika Babnik - se odpravlja v vasico Majiwa v Keniji, kjer bodo tri mesece s prostovoljnim delom v tamkajšnji kliniki pomagale lokalnim prebivalcem in si nabirale izkušnje za nadaljnjo poklicno pot v Sloveniji.  Za sodelovanje v odpravi so se dekleta odločile predvsem zaradi izkušenj in želje po pomoči. ​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​

 

Demenca: Nova zdravila in novi testi za epidemijo 21. stoletja (Večer, 23. 01. 2023)

Predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja UKC v Ljubljani Zvezdan Pirtošek: "Demenca je bolezen možganov, imenujemo jo nevrodegenerativna, kar je pravzaprav čuden pojem - ne vemo točno, zakaj do nje prihaja, vemo pa, da nam začnejo odmirati celice v možganih. In to zlasti v tistih delih možganov, ki so pomembmi zlasti za razmišljanje, delno tudi za vedenje. 

 

Pisave: Alojz Ihan, Miriam Drev (RTV SLO, 22. 01. 2023)

Alojz Ihan nas v svojem petem romanu z naslovom Karantena popelje v čas pandemije covida-19. Kot zdravnik, imunolog in specialist klinične mikrobiologije ga je napisal z vedenjem znanstvenika in literarnim pristopom hkrati. Na ozadju pandemije, ki ogrozi zdravje in življenje milijonov ljudi, zaustavi javno življenje in obrne svet na glavo, se odvija tudi družinska in osebna drama protagonista, rentgenologa Andreja Kosa.

 

Zdravnik zdravi bolnika, ne bolne organizacije (Delo.si, 22. 01. 2023)

Kurikulum na medicinskih fakultetah je res obsežen in dolgotrajen ter zahteva predane, inteligentne in vztrajne študente. Med celotnim izobraževanjem se jim vceplja, da so skupina s posebnim poslanstvom, kar delo zdravnika tudi je. Zdravniki med izobraževanjem pridobivajo samozavest, kar je nujno. Velikokrat se pozneje v praksi spopadajo s težkimi odločitvami in samozavest je nujna. Pri tem so velikokrat sami, s svojo vestjo in svojim znanjem, od katerega je odvisno, kako bo s pacientom. Poleg samozavesti je nujna tudi profesionalna poštenost v smislu omejitev zaradi svojega znanja in usposobljenosti. Tu pa nastopi poštenost posameznika.
 

Viden prispevek slovenskih zdravnikov: diagnosticiranje hudih bolezni bo lažje (N1 SLO, 21. 01. 2023)

Raziskovalci z Nevrološke klinike in Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana z raziskovalno skupino iz ZDA sodelujejo že dvajset let. V zadnjih petih letih so pod vodstvom profesorice nevrologije z Medicinske fakultete dr. Maje Trošt objavili 12 izvirnih znanstvenih člankov v vidnih nevroznanstvenih revijah, s člankom v Nature Reviews Neurology pa mesto slovenske nevroznanosti še dodatno utrdili na svetovnem zemljevidu.

 

Humanitarno-medicinska odprava: Šest absolventk v Afriko zaradi želje po pomoči (Večer, 21. 01. 2023)

Ekipa bodočih zdravnic in zobozdravnice: Korošici Špela Bukovec in Nika Jeromel, Celjanka Maja Sevčnikar, Ljubljančanka Petra Bradeško, Gorenjka Anja Justin in Primorka Veronika Babnik - se odpravlja v vasico Majiwa v Keniji, kjer bodo tri mesece s prostovoljnim delom v tamkajšnji kliniki pomagale lokalnim prebivalcem in si nabirale izkušnje za nadaljnjo poklicno pot v Sloveniji.  Za sodelovanje v odpravi so se dekleta odločile predvsem zaradi izkušenj in želje po pomoči. ​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​

 

Široko presejalno testiranje za demenco za zdaj še ni smiselno (365 RTV SLO, 21. 01. 2023)

Zaradi staranja prebivalstva postaja demenca tiha pandemija 21. stoletja. Po ocenah živi v Sloveniji več kot 40 000 oseb z demenco, to število pa se bo do leta 2050 več kot podvojilo. A vendarle je prav v minulih tednih na to področje po desetletjih tipanja v temi posijal žarek upanja. Konec lanskega leta in nato še januarja so v Združenih državah Amerike prižgali zeleno luč za prvi dve zdravili z zanesljivimi kliničnimi učinki zoper napredovanje Alzheimerjeve demence, po drugi strani pa so vse močnejša tudi prizadevanja za to, da bi lahko demenco pri ljudeh odkrivali že v zgodnji fazi bolezni. V Sloveniji smo na tem področju v koraku s preostalimi centri nevroznanosti po svetu. Podjetje BrainTrip je lani v okviru projekta POMNI analiziralo več tovrstnih testov in ob tem ta teden v Ljubljani predstavilo tudi svojega, tako imenovani test BDI, ki pa potrebuje še nadaljnji razvoj.

 

Vzvodi za premike (Delo.si, 20. 01. 2023)

Za »novico«, da je sistemska (ne)organiziranost ZZZS ključna za stagnacijo našega zdravstva, gotovo ni bil potreben sestanek na Brdu – to mnogi utemeljujemo že desetletja. Vsakoletni načrt ZZZS (splošni dogovor) je orodje, ki ne glede na potrebe bolnikov že desetletja namensko zamejuje število zdravstvenih storitev zato, da finančni minister ostaja zadovoljen in da po drugi strani ZZZS v primeru pomanjkanja denarja ni treba razmišljati o zdravstveni stroki (prilagajanje optimalne košarice storitev v okviru možnosti), ampak lahko kar počez, po birokratsko »reže« število storitev in brezbrižno prepušča »presežne« bolnike vrstam in divjemu trgu samoplačniških storitev. 

 

Odprli sodobni Center za učenje kliničnih veščin na področju dentalne medicine #foto (Siol.net, 19. 01. 2023)

V prostorih Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je zaživel najnaprednejši simulacijski Center za učenje kliničnih veščin za področje dentalne medicine (CUKV-DM) na območju jugovzhodne Evrope, ki je umeščen v enoto Centra za učenje kliničnih veščin UL Medicinske fakultete. Investicija v projekt je znašala dva milijona evrov in predstavlja pomembno pridobitev za Oddelek za dentalno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

 

V Ljubljani odprli center za učenje kliničnih veščin za področje dentalne medicine (19. 01. 2023)

Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani so odprli center za učenje kliničnih veščin za področje dentalne medicine. To je simulacijski center, opremljen z enakimi inštrumenti, kot jih bodo študentje uporabljali v stomatološki praksi. Sestavljata ga dva prostora za vaje s skupaj 44 mesti za študente. Vrednost projekta je dva milijona evrov.

 

Vtisi študentov medicine ob izvajanju delavnic o zdravem načinu življenja (Za srce.si, 09.01.2023)

Pod okriljem Društva za zdravje srca in ožilje študentje medicine že več let izvajamo delavnice o zdravem načinu življenja ter boleznih srca in žilja po osnovnih šolah. Delavnice Srček Bimbam, projekta Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije »Mladi obračamo svet« so prilagojene starosti otrok, z njimi pa želimo otrokom približati skrb za zdravje in zdrav življenjski slog. Dobra skrb za zdravje že v rani mladosti je dobra naložba za prihodnost, vzorci ki jih vzpostavimo v prvih letih pa nas običajno spremljajo vse življenje. Spodaj je izpostavljenih nekaj vtisov študentov medicine, izvajalcev delavnice.

 

Sedmi dan od pozitivnega testa zelo malo kužnih. Bomo skrajšali izolacijo? (N1SLO, 19. 01. 23)

Svetovna zdravstvena organizacija je konec preteklega tedna posodobila smernice in priporoča krajše obdobje izolacije. Infektologinja in vodja delovne skupine DP3 za klinično obravnavo in zdravljenje v sklopu posvetovalne skupine Tatjana Lejko Zupanc pojasnjuje, da tudi pri nas razmišljajo o skrajšanju, vendar o tem še niso odločali.
 

Dr. Leja Dolenc Grošelj: Podedujemo, ali smo škrjančki ali sovice (RTV SLO, 11.01.2023)

Somnologinja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj je evropska strokovnjakinja za medicino spanja. Je avtorica številnih člankov in publikacij o spanju in njegovih motnjah, ter soavtorica več evropskih priporočil za obravnavo in zdravljenje različnih motenj spanja kot sta nespečnost in prekomerna dnevna zaspanost. Leta 1994 je ustanovila edini terciarni Center za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, ki ga uspešno vodi od ustanovitve dalje.

 

Začetek pripravljalnih del za novo medicinsko in veterinarsko fakulteto v Ljubljani (RTV SLO, 11.01.2023)

Univerza v Ljubljani in ministrstvo za izobraževanje sta 22. novembra podpisala pogodbo za graditev kampusa z medicinsko fakulteto na Vrazovem trgu in novo veterinarsko fakulteto na Cesti v Mestni log v Ljubljani.

 

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek (RTV SLO, 11.01.2023)

Gost tokratnega Profila je nevroznanstvenik prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, sicer pa gostujoči predavatelj na številnih mednarodnih simpozijih, zadnja leta je pogosto vabljen tudi na kulturno-umetniška srečanja in konference, kjer so njegova predavanja vedno izjemno obiskana. Njegovo znanstveno raziskovalno delo je med drugim osredotočeno na vpliv umetnosti na možgane, na človekovo čustvovanje, pomnenje in socialno odzivnost, znotraj tovrstnega raziskovanja pa proučuje poseben fenomen učinka glasbe na človekove kognitivne in druge sposobnosti.
 

Kako deluje hiperbarična komora? (Delo.si, 11. 01. 2023)

Odgovarja prof. dr. Žarko Finderle, dr. med., Center za baromedicino, Medicinska fakulteta v Ljubljani.
 

Od čarovništva in lobotomije do celostne obravnave (Delo.si, 08. 01. 2023)

Zgodovina psihiatrije pozna tudi globoke zdrse. Sodobne prakse prisilnih hospitalizacij niso vedno skladne z mednarodnimi pravnimi standardi.

Da bi se duševno dobro počutili, morajo živčni impulzi v možganih potovati po ustreznih poteh. Sredi tridesetih let prejšnjega stoletja je portugalski nevrolog António Egas Moniz javnosti predstavil lobotomijo, kirurško operacijo, s katero je zarezal v predfrontalni korteks in vanj vbrizgal etanol, da bi uničil živčne povezave in s tem ublažil simptome duševnih bolezni. Kasneje so skozi luknje, izvrtane v lobanji, začeli rezati živčna vlakna, ki povezujejo čelni reženj, odgovoren za nadzor mišljenja, z drugimi predeli možganov, s čimer naj bi se oblikovale nove živčne povezave, bolnikovo nenormalno vedenje pa spremenilo.

 

Dolgi covid uničuje kakovost življenja (Delo.si, 07. 01. 2023)
Okrevanje po covidu-19 se za nekatere bolnike spremeni v nočno moro: pestijo jih huda utrujenost, različne bolečine, zasoplost ali motnje spomina.

Pri Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) dolgi covid opredeljujejo kot nadaljevanje ali pojav novih simptomov in znakov tri mesece po okužbi s sars-cov-2 ob pogoju, da te težave trajajo najmanj dva meseca in vzročno ni druge razlage, ki bi pojasnile te simptome.
 

Radovan Komel: Skrivnosti živega sveta, zapisane v genih (RTVSLO, 06. 01. 2023)

Pogovor z utemeljiteljem medicinske genetike pri nas, Zoisovim nagrajencem za življenjsko delo prof. dr. Radovanom Komelom.
Vsa navodila, ki omogočajo življenje v njegovih najrazličnejših pojavnih oblikah, so zapisana v genih. Razbiranje in razumevanje teh navodil, iskanje potencialnih napak v genskem zapisu ter njihovo spreminjanje in popravljanje zato tvorijo ključno področje sodobne znanosti. Pri uvajanju temeljnih pristopov molekularne biologije in genskega inženirstva na področje medicinskih raziskav pri nas nedvomno zavzema ključno mesto dr. Radovan Komel, zaslužni profesor Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je za svoj pomembni doprinos k slovenski znanosti prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo.
 

Kaj zmoremo v letu 2023 (Delo.si, 06. 01. 2023)
Doseg upravljavskih kompetenc ZZZS je izključno računovodski – seštevanje in obračunavanje v excellu vnaprej zacementiranih storitev.

Ta malo pozabljena Stritarjeva basen (Kmet, osel in vol) se mi zdi dobra ponazoritev napovedi, kaj se bo letos dogajalo z našim zdravstvom. Zdravstvo ni računalniška igrica, ki jo igralec kadarkoli resetira in začne znova. Ali z zakonom lahko določimo, da bo naslednje leto vlak iz Maribora ali Kopra v Ljubljano pripeljal v največ tričetrt ure? 

 

DECEMBER 2022

 

Maja Bresjanac: O zdravju možganov (RTVSLO, 30. 12. 2022)

Bolj ko poznamo človeške možgane, bolj je jasno, kako osupljiv organ to pravzaprav je. A v sodobnem načinu življenja ne manjka vidikov, ki dobremu delovanju naših možganov niso najbolj naklonjeni. V kolikšni meri je torej evolucija pripravila naše možgane na specifične izzive sodobnosti in katerih vidikov ne gre spregledati, če želimo ohraniti možgane zdrave, bo v ospredju tokratnih Podob znanja. Gostja je zdravnica in nevrobiologinja, prof. dr. Maja Bresjanac z Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in tudi soustanoviteljica Sinapse, slovenskega društva za nevroznanost.

 

Quo vadis, slovenska medicina?* (RTVSLO, 27. 12. 2022)

Razprava z zdravniki: Neno Kopčavar Guček, Matejem Cimermanom, Markom Nočem in Primožem Rožmanom. Ali zdravniki še lahko delujejo po Hipokratovi prisegi in v dobro pacientov? *Kam greš slovenska medicina?
 

Portreti znanosti na Krakovskem nasipu (dec 2022)

V Galeriji na prostem na Krakovskem nasipu si bo mogoče še mesec dni, do sredine januarja, ogledati razstavo Univerze v Ljubljani (UL) »Portreti znanosti«, razstavo portretov osemnajstih vrhunskih raziskovalk in raziskovalcev UL ter zgodovinska portreta dr. Ane Kansky, prejemnice prvega doktorata na UL, in dr. Frana Ramovša, ki je imel 3. decembra 1919 na novoustanovljeni univerzi prvo predavanje. Med njimi je tudi zdravnik Tadej Battelino. 
 

Francoski vrt (Delo.si, 23. 12. 2022)
Slovensko zdravstvo je čudovit primer nam tako ljube kolektivne (ne)odgovornosti!

Nedavno je dr. Maks Tajnikar v Dnevniku napisal pozornosti vreden članek (Recimo bobu bob – tudi v zdravstvu) o elementih našega zdravstvenega sistema, ki jih ministri za zdravje kot regulatorji sistema po njegovem mnenju praviloma ne razumejo, vključno s sedanjim ministrom. Osnovni elementi našega zdravstvenega sistema (državni regulator, ZZZS, izvajalci, uporabniki, splošni dogovor, plačevanje storitev po SPP) so po mnenju dr. Tajnikarja ustrezno zastavljeni, a napačno sestavljeni in uporabljeni.

 

“Hkrati je treba obravnavati štiri paciente” (Dnevnik.si, 22. 12. 2022)

»Če bi hoteli zapolniti obstoječe pomanjkanje približno 300 zdravnikov, bi moralo v specializacijo vsako leto vstopiti okoli 90 do 100 mladih,« je ocenila Marija Petek Šter, predstojnica katedre za družinsko medicino ljubljanske medicinske fakultete.

 

Združenje družinskih zdravnikov: Rešitev ni v tem, da se bolj obremenijo tisti, ki vztrajajo (MMC RTV SLO, 21. 12. 2022)

"Na področju družinske medicine se v Sloveniji lahko pohvalimo z izjemno dobrim dodiplomskim poukom na tem področju, ki je vzor marsikaterim državam, ki so tudi bolj razvite od nas. Tako celovit kurikulum medicinske fakultete dovolj dobro izobrazi prihodnje zdravnike o tem, kaj družinska medicina je, kaj so njene prednosti in kaj so njene možnosti," je v uvodu povedal dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab in dodal, da je Slovenija dobra tudi na področju specializacije iz družinske medicine. "Naša specializacija je obvezna in ima zelo dolgo tradicijo, je ena najstarejših specializacij družinske medicine v svetu," je dejal.

 

Znan kirurg iskreno o svojem zdravju: "Slab bolnik sem bil, premalo discipliniran, a sem zdravnikom zaupal" (Metropolitan.si, 18. 12. 2022)

S priznanim slovenskim kirurgom Eldarjem Magomedovičem Gadžijevim smo se pogovarjali o družinskem poreklu. Njegov oče je bil ruski vojaški kirurg, ki so ga med drugo svetovno vojno zajeli Nemci, ga poslali v Trst, od tam je pobegnil k partizanom, kjer je spoznal ljubezen. Sad romance je naš sogovornik.

 

Beseda je prvo zdravilo (Nedeljski dnevnik, 18. 12. 2022)

Dr. Zvonka Zupanič Slavec je konec novembra za svoje znanstvenoraziskovalno in pedagoško delo na področju zgodovine medicine prejela državno odlikovanje za zasluge. »V slovenskem prostoru je zame to Nobelova nagrada za moje delo,« je ponosna sogovornica, ki je ob rednem pedagoškem delu tudi raziskovalka. V svoja dela iz zgodovine medicine, medicinske humanistike in kulturne zgodovine vnaša visoko strokovnost in iskreno navdušenje. Njen obsežni znanstveni opus obsega znanstvene in strokovne monografije, znanstvene prevode, kataloge razstav, samostojne razstave in dokumentarne oddaje. Življenjsko delo pa je nedvomno obsežna znanstvena enciklopedična zbirka v štirih knjigah z naslovom Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem, ki je izšla lansko leto. 

 

Pisanje spreminja življenje/Nadja Rotovnik Kozjek (Delo.si, 12. 12. 2022)
Pisanje za Polet mi je na specifičen način pomagalo v Slovenijo pripeljati medicinsko stroko klinične prehrane in spoznati tudi klinično športno prehrano.

 

CBG + CBD pomembno vplivata na sposobnost preživetja rakavih celic glioblastoma, možganskega raka, ki je odporen na vse dosedanje terapevtske napore (STA, 12. 12. 2022)

Ugotovitve je raziskovalna skupina, ki jo vodi prof. dr. Tamara Lah Turnšek z NIBa, v sodelovanju s Kliniko za nevrokirurgijo UKC, Medicinsko fakulteto in Onkološkim inštitutom ter ob podpori programa ARRS in farmacevtske firme MGC Pharmaceuticals objavila v vplivni reviji z naslovom "Citotoksični učinki kanabidiola in kanabigerola na matičnih celicah glioblastoma lahko večinoma vključuje signaliziranje receptorjev GPR55 in TRPV1".

 

FOTO: Slovenski humanitarci v Afriki – mladi zdravniki na pomoč v Kenijo (Svet24.si)

Voda, hrana in dostopno zdravstvo v nekaterih delih sveta še vedno niso nekaj samoumevnega. Mladi zdravniki in študenti medicine  iz razvitih držav zato že lep čas odhajajo v tretji svet, kjer zagotavljajo osnovno zdravstveno oskrbo lokalnemu prebivalstvu. 
Med njimi je bilo v zadnjih dvajsetih letih pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva kar nekaj Slovencev. Na ta podvig se decembra pripravlja skupina mladih zdravnikov in absolventov, 
med katerimi je tudi Jana Gulin iz Pariželj v Savinjski dolini. S kolegi bo zdravstveno oskrbo nudila prebivalcem vasice Majiwa v Keniji.

 

Dr. Leja Dolenc Grošelj: Slovenci spimo premalo in prepogosto posegamo po uspavalnih tabletah (intervju) VIVA, 06. 12. 2022

»Če se v soboto zbudimo dve uri pozneje kot v dneh med tednom, to kaže, da smo kronično neprespani,« pravi dr. Leja Dolenc Grošelj, nevrologinja in strokovnjakinja za motnje spanja. Pa vendar spanja, ki nam manjka čez teden, ne moremo nadoknaditi tako, da spimo več med vikendom. Tako kot se ne moremo naspati na zalogo, se ne moremo naspati niti za nazaj. S podaljšanim spanjem med vikendom si zgolj rušimo cirkadiani ritem in še krepimo kronično nespečnost.

 

NOVEMBER 2022

Anticepilci ga zmerjajo z genocidnikom (Delo.si, 27. 11. 2022)
Ob izbruhu covida je bil dr. Alojz Ihan s kolumnami v Delu razlagalec dogajanja, v dveh poletjih pa je spisal še roman Karantena.

Njegovo pisanje je bilo nerazumno razvpito, marsikomu je olajšal spopad z nedojemljivim, spet drugi so ga sovražili. Ob kolumnah je 61-letni epidemiolog in mikrobiolog, pa pesnik, pisatelj in esejist v dveh poletjih našel še čas za roman Karantena, zgodbo o krhkosti in travmatičnih nahrbtnikih, ki se jih ne zmoremo znebiti. Predstavitev knjige v Cankarjevem domu je, kot se izrazi, intimiziral, saj so mu anticepilci grozili, da mu bodo, genocidniku, v obraz povedali, kar mu po njihovem gre. Roman je na svetlem, zbrane kolumne pod naslovom Skupinska slika z epidemijo sledijo v začetku decembra.

 

Štirje slovenski zdravniki - pisatelji: Pisanje je ventil v kaotičnih časih (Večer.com, 26. 11. 2022)

V zadnjem mesecu so štirje vrhunski slovenski zdravniki na slovensko literarno nebo dodali svoje zvezde. Knjigo je izdal pediater in infektolog dr. Marko Pokorn, ki je že tri leta strokovni direktor Pediatrične klinike. Konec oktobra je svojo prvo knjigo, ki je prav tako kot Pokornova izšla pri Založbi Mladinska knjiga, v rokah držal tudi specializant infektologije David Zupančič. Mikrobiolog in imunolog, vodja Oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo, dr. Alojz Ihan, je pri založbi Beletrina izdal svoj peti roman. Pred dnevi pa se je knjige razveselil tudi svetovno uveljavljeni specialist za kirurgijo jeter, žolčnega sistema in trebušne slinavke Eldar M. Gadžijev.

 

O ponudbi, ki je ni mogoče zavrniti (Delo.si, 11. 11. 2022)

Glede na stanje našega zdravstva nujno potrebujemo dolgoročno in konsenzualno sprejeto zdravstveno politiko, ki ne bo osrednje vprašanje predvolilnih bojev.
 

Dvojni obraz epidemije: pogovor ob novih knjigah Alojza Ihana tudi v prenosu na MMC-ju (MMC RTV Slovenija, 10. 11. 2022)

Nedavno je pri Beletrini izšel roman Karantena Alojza Ihana, ki mu bo prav tako pri tej založbi sledila še zbirka njegovih kolumn Skupinska slika z epidemijo. V Klubu CD je potekal pogovor z avtorjem.​​​​​​​​​​​​​​

 

Slovenija vodilna po številu okužb z virusom, ki posebej ogroža dojenčke (Delo.si, 10. 11. 2022)

Na ljubljanski pediatrični kliniki opažajo porast okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Ta je za dojenčke in novorojenčke zelo nevaren, saj pogosto vodi v hospitalizacije. Po besedah Marka Pokorna, strokovnega direktorja Pediatrične klinike, ta hip zdravijo sedem otrok z RSV, še pred nekaj dnevi so jih 13. V intenzivni enoti sta dva, pred dnevi štirje. »Je pa res, da so bile v predcovidnih časih okužbe z RSV bolj v zimski sezoni. Trajale so približno tri mesece, dosegel se je neki vrh, potem pa se je zadeva umirila. Virus pa zdaj kroži skozi vse leto, oktobra smo se soočili z dodatnim porastom števila okužb.«

 

Predsednik Republike Slovenije je danes na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja (Urad predsednika Republike Slovenije, 09. 11. 2022) 

Medaljo za zasluge je prejela tudi dr. Zvonka Zupanič Slavec za znanstveno-raziskovalno in pedagoško delo na področju zgodovine slovenske medicine.
Država Slovenija se prof. dr. Zvonki Zupanič Slavec z medaljo za zasluge zahvaljuje za njeno življenjsko delo na področju raziskovanja zgodovine medicine in medicinske humanistike.​​​​​​​

 

Alojz Ihan: Smo že v dobi rutinskega celičnega in genskega zdravljenja? (N1 SLO, 07. 11. 2022)

Dr. Alojz Ihan v kolumni za N1 piše, kako je neuspešno cepivo proti raku postalo megauspešnica proti covidu-19 in zakaj vse skupaj še ne pomeni, da je mRNK cepivo proti raku propadla ideja.

 

Prof. dr. Alojz Ihan: Dvojni obraz epidemije

Z avtorjem knjig Karantena in Skupinska slika z epidemijo se bo pogovarjala Nina Jerman. 

Pri založbi Beletrina bosta letos skoraj sočasno izšli dve knjigi prof. dr. Alojza Ihana: roman Karantena, ki je že na voljo, in esejistična knjiga Skupinska slika z epidemijo, ki bo na knjižne police prišla decembra. Obe knjigi se začneta v skupni časovni točki – s pojavom epidemije na ladji Diamond princess, februarja 2020. Roman Karantena dogajanje prestavi na jadrnico, ki v istem času odpluje iz Barcelone in se zaradi epidemije prisilno ustavi v Rimu. Epidemija nato poveže jadralce v nenavadno sosledje dogodkov, kjer se prepletajo nesreče, tragedije, bolezni, poslovne priložnosti in koruptivni posli.

 

Nujen drugačen odnos do starosti (Vzajemnost.si, 03. 11. 2022)

In kako na te izzive odgovarja medicinska fakulteta? Dekan ljubljanske medicinske fakultete prof. dr. Igor Švab je povedal, da imajo študenti od začetka študija stik tudi s starejšimi pacienti. S prenovo so v 6. letniku uvedli predmet geriatrije, vendar je problem specifično znanje, ker nimajo habilitiranega geriatra. Specializacija pa je v pristojnosti zdravniškega združenja. Prav tako je problem, da se študenti ne odločajo za poklic družinskega zdravnika, ker pretehtajo, kje so manjše obremenitve in kje je več denarja. Njihov zanos pade, ko pridejo v ambulanto in morajo producirati točke, skrb za ljudi pa se pomakne v ozadje.

 

Pevski zbor študentov medicine COR praznoval 25-letnico, avtor: Zvonka Zupanič Slavec (ISIS, november 2022)

Antonov dom na Vieu v Ljubljani se je 23. maja 2022 tresel od čudovite vokalne glasbe jubilanta, pevskega zbora Medicinske fakultete v Ljub­ ljani COR. V letu 2021 je minilo 25 let, odkar so se leta 1996 prvicč sestali študentke in študenti medicine ter se odločili, da skupaj prepevajo za svoje priložnosti.

 

SEPTEMBER 2022

Slovenski znanstveniki odkrili gena za dilatativno kardiomiopatijo, določene razvojne nepravilnosti
Slovenski dan genetike (MMC RTV Slovenija, 20. 09. 2022)

...Slovenskega genomskega projekta, ciljnega raziskovalnega programa, ki ga peljejo že od leta 2019 in pri tem sodelujejo s strokovnjaki onkološkega inštituta, medicinske fakultete, pediatrične klinike in zavoda za transfuzijsko medicino. Razvoj genomske medicine predstavlja ključen potencial pri razvoju celotne medicinske obravnave
Kot je ob tem povedal predstojnik inštituta ter predsednik Evropskega združenja za humano genetiko Borut Peterlin, človeški genom v celoti še ni razvozlan, saj od 20.000 genov poznamo povezave le za dobrih 4000.
 

Šport, motorika in možgani: Kako mentalna utrujenost vpliva na fizično? (Prvi program Radia Slovenija, 08. 09. 2022)

Vsi jo poznamo. Vsi smo jo izkusili. Utrujenost. To je tema, v katero se bomo potopili s tokratnim sogovornikom. Dr. Bart Roelands je profesor v skupini za človeško fiziologijo in športno fizioterapijo na Vrije Univerzitet v Bruslju. Kaj je to fizična utrujenost? Kako nanjo vpliva mentalna utrujenost? Kaj se dogaja z možgani, ko so utrujeni?

 

Kaj pomeni biti Človek? – Intervju z akademikom prof. dr. Vinkom V. Dolencem 

Prof dr. Vinko V. Dolenc je nevrokirurg in eden pionirjev mikronevrokirurgije. Za svoje vrhunsko znanstvenoraziskovalno in medicinsko delo na področju nevrokirurgije, s katerim je Slovenijo postavil v središče sveta, je prejel Srebrni red za zasluge Republike Slovenije. Je redni član SAZU ter član Evropske akademije znanosti in umetnosti, član drugih tujih in mednarodnih akademij, vključen je v številna združenja nevrokirurgov in druge vodilne nevrokirurške ustanove in je ambasador slovenske znanosti v svetu. 

 

Dolgi covid
Misel, da ima covid-19 tudi dolgotrajne, predvsem nevrološke posledice, je prisotna že od začetka pandemije. (Delo.si, 02. 09. 2022)

Sedanja epidemija covida-19 zaradi blažje različice omikron in velike prekuženosti ali precepljenosti ni več primerljiva grožnja zdravstvenemu sistemu, kot je bila na začetku pandemije. Takrat še nihče ni bil odporen proti bolezni in bi neovirano širjenje epidemije hitro povzročilo popoln kolaps zdravstvene oskrbe in veliko nepotrebnih smrti za ljudi, ki bi potrebovali samo nekaj dni podporne terapije s kisikom, pa tega ob množici bolnikov ne bi bilo bilo mogoče zagotoviti. Zato je bilo upravičeno vsa prizadevanja vložiti v zadrževanje širjenja bolezni. 
 

"State of the Art" zdravljenje nehospitaliziranih bolnikov s covid-19-prof. dr. Janez Tomažič, dr. med (Zdravniška zbornica Slovenije, 07. 09. 2022)

Takoj na začetku je treba poudariti, da učinkovine, ki delujejo proti SARS-CoV-2, niso nadomestilo za cepljenje. In to velja tudi za imunsko oslabele osebe. Priča smo hitremu širjenju podrazličic omikrona po vsem svetu in pri številnih okuženih osebah, predvsem osebah, ki imajo imunske pomanjkljivosti (slabši odziv na cepiva), pa tudi številnih ranljivih osebah, predvsem, če niso cepljene ali niso bile cepljene s poživitvenimi odmerki, je zelo pomembno, da imamo na voljo učinkovine, ki dobro delujejo proti novim variantam SARS-CoV-2.

 

Prvi bolnik v Sloveniji že prejel paxlovid, o pričakovanih stranskih učinkih ni poročal (MMC RTV Slovenija, 07. 09. 2022)
Zdravilo bo namenjeno predvsem tistim z večjim tveganjem za razvoj hujše oblike bolezni

Predstojnica ljubljanske infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc je v torek pojasnila, je v soboto eden izmed covidnih bolnikov že prejel zdravilo paxlovid. V UKC-ju Ljubljana so namreč prejeli 10 škatel tablet zdravila, ki je namenjeno predvsem starejšim od 60 let in bolnikom s tveganjem za hujši potek covida-19, je pojasnila.

 

Ne naredimo vsake neprespane noči za hud psihiatrični problem (Delo.si, 06. 09. 2022)

Čas za ukrepanje je, ko te tesnoba začne ovirati, da si manj učinkovit in bolj nesrečen, pravi psihiatrinja in profesorica dr. Mojca Zvezdana Dernovšek.
Kot poudarja Mojca Zvezdana Dernovšek, so pomembne varovalke zdrav življenjski slog z dovolj spanca, zdrave prehrane in gibanja, dobri medosebni odnosi ter prepoznavanje problemov.

 

Zboleti za demenco ni nekaj sramotnega in ni "duševna" bolezen (Naša žena-priloga, 05. 09. 2022)

Dr. Zvezdan Pirtošek je profesor klinične nevrologije in predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti ter predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja UKC v Ljubljani. Sodi v vrh evropskih nevrologov, še zlasti na področju Alzheimerjeve demence in Parkinsonove bolezni. Ko spregovori mu vsi prisluhnejo - zaradi njegove izjemne strokovnosti, neizmerne humanosti in človeske topline.

 

15. OTROŠKI BAZAR IN 52. SEJEM NARAVA-ZDRAVJE (si24.news, 05. 09. 2022)

Obiskovalci bodo imeli možnost brezplačnih meritev krvnega sladkorja, holesterola, gleženjskega indeksa idr., na razstavnem prostoru Rdečega križa Slovenije v sodelovanju z Društvom študentov medicine Slovenije pa še možnost vpisa v register krvodajalcev. 
 

Testiraj zgodaj in zdravi isti dan (Delo.si, 03. 09. 2022)
V Sloveniji je zdaj na voljo tudi peroralno zdravilo paxlovid.

Takoj na začetku je treba poudariti, da učinkovine, ki delujejo proti virusu sars-cov-2, niso nadomestilo za cepljenje. To velja tudi za imunsko oslabele osebe. Zdaj ko smo priča hitremu širjenju podrazličic omikrona po vsem svetu, je pri številnih okuženih, predvsem tistih, ki imajo imunske pomanjkljivosti (slabši odziv na cepiva), pa tudi številnih ranljivih osebah, zlasti če niso cepljene ali niso bile cepljene s poživitvenimi odmerki, zelo pomembno, da imamo na voljo učinkovine, ki dobro delujejo proti novim variantam virusa sars-cov-2.

 

Koronska dilema: se cepiti zdaj ali čakati na novo cepivo? Odgovarja dr. Ihan (N1 SLO, 02. 09. 2022)

Evropska agencija za zdravila in Evropska komisija sta odobrili cepivi proti covidu Pfizerja in Moderne, prilagojeni prvotni podrazličici omikrona (BA.1). Z njima se bo v Sloveniji predvidoma mogoče cepiti že čez dober teden. Ameriška uprava za zdravila pa je – kljub temu da klinične študije pri ljudeh niso bile opravljene – že odobrila cepiva, prilagojena podrazličicama omikrona BA.4 in BA.5, ki povzročata trenutni val okužb tudi pri nas. Na dileme, ali se cepiti in katero cepivo izbrati, je za N1 odgovarjal imunolog in vodja delovne skupine za cepljenje pri NIJZ dr. Alojz Ihan.

 

Dolgi covid
Misel, da ima covid-19 tudi dolgotrajne, predvsem nevrološke posledice, je prisotna že od začetka pandemije. (Delo.si, 02. 09. 2022)

Sedanja epidemija covida-19 zaradi blažje različice omikron in velike prekuženosti ali precepljenosti ni več primerljiva grožnja zdravstvenemu sistemu, kot je bila na začetku pandemije. Takrat še nihče ni bil odporen proti bolezni in bi neovirano širjenje epidemije hitro povzročilo popoln kolaps zdravstvene oskrbe in veliko nepotrebnih smrti za ljudi, ki bi potrebovali samo nekaj dni podporne terapije s kisikom, pa tega ob množici bolnikov ne bi bilo bilo mogoče zagotoviti. Zato je bilo upravičeno vsa prizadevanja vložiti v zadrževanje širjenja bolezni. 
 

JULIJ - AVGUST 2022

Toliko časa traja, preden nekdo postane zdravnik (Times.si, 28. 08. 2022)

Predsednik Študentskega sveta ljubljanske medicinske fakultete Klemen Petek medtem opozarja: "Lahko sklepamo, da so zdravniki očitno v tako hudi stiski, ker svojega dela ne morejo opravljati varno in v skladu z vsemi smernicami, ki zagotavljajo varno in dobro delo. Študenti tako situacijo vidimo kot klic na pomoč."

 

Zakaj priporočamo cepljenje starejšim? (Delo.si, 19.8.2022)
Cepiva bodo na voljo, in številne možnosti (samo)zaščite tudi. Na preizkušnji bomo samo še kot ljudje.

Staranje je programiran proces, v katerem se pri ljudeh telesne zmožnosti nekako od 35. leta dalje zmanjšujejo. Dolžina življenja je programirana lastnost posamezne biološke vrste, ki podobno kot druge lastnosti bioloških vrst (velikost, teža, število potomstva, način gibanja, način hranjenja ...) služi optimalnemu preživetju vrste. Procesi staranja programirano zajemajo vsa tkiva in telesne funkcije ter postopno manjšajo njihovo kapaciteto (rezervo) za prilagajanje večjim obremenitvam. 

 

Psihiater Borut Škodlar: Kdor ne zmore, danes nemudoma dobi oznako motnje (Onaplus, 18. 08. 2022)

Po odgovore na svoja vprašanja je pripravljen iti tudi na konec sveta. Včasih ugotovi, da se skrivajo povsem blizu. Nedavno je izšla njegova knjiga Samoumiritev; nastala je na podlagi priljubljene, istoimenske oddaje Radia Slovenija. Vsebuje 52 vaj, ki nam pokažejo, kako se pomiriti, če imamo na voljo le svojo sobo, kako najti mir in spokojnost ob vsakodnevnih ritualih, kot je umivanje zob ali pitje čaja. Korak za korakom. Kajti včasih ne zmoremo vsega, zato naredimo, kar lahko.

 

Hugon Možina: Dvajset odstotkov bolnikov z disekcijo aorte umre še preden pridejo v bolnišnico (MMC RTV Slovenija, 18. 08. 2022)

Nenadna močna bolečina v prsnem košu, ki ne popusti, je vedno znak za alarm. Največkrat gre za srčni infarkt. »Kadar pacienta boli v prsnem košu in ni infarkt, potem pomislimo tudi na poškodbo aorte,« pravi dr. Hugon Možina iz ljubljanskega Kliničnega centra. Med najbolj nevarnimi boleznimi te največje žile, ki vodi kri iz srca v telo, je disekcija aorte. Stena aorte se razsloji in raztrga. O nevarnosti disekcije aorte priča podatek, da dvajset odstotkov pacientov umre še preden pridejo na urgenco. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

 

Kolesarji ali dvigalci uteži? (Delo.si, 05. 08. 2022)
Dovolj krepke in razgibane mišice so tisto, kar večini sodobnih ljudi, sploh po srečanju z abrahamom, najpogosteje manjka do dobrega in stabilnega zdravja.

Odkar imamo Slovenci v tekmovalnem kolesarstvu povsem nesorazmerne, prav nore uspehe, smo v skladu z nacionalno tradicijo vsi postali kolesarji. To po eni strani povzroča nekaj nevšečnosti, saj smo jutranji avtomobilisti z očesnimi refleksi prilagojeni na časovne razmike, s katerimi se pešci odločijo stopiti na prehod za pešce. Povsem nemočni pa postanejo naši očesni refleksi pri kolesarjih, zatopljenih v svoje sveto poslanstvo, ki jim od doma do službe prepoveduje stopiti s kolesa. V drobcu sekunde, ko desno oko možganom signalizira varen prehod in preklopimo še na levo oko, od nekod z desne pribrzi kolesar naravnost čez prehod!

 

Pogled in dileme zdravnikov in pravne stroke na evtanazijo in pomoč pri samomoru (ISIS, avgust 2022)

Prof. dr. Marija Petek Šter je predstavila vidik družinskega zdravnika. Povedala je, daje vsak družinski zdravnik izbrani zdravnik približno 2 tisoč pacientom. »Za te ljudi skrbimo vse njihovo življenje, tudi takrat, ko pride do bolezni, ki jim rečemo napredujoče, neozdravljive bolezni. Nekje 20 naših bolnikov vsako leto umre.
Približno polovica jih umre v bolnišnici. Za nekatere smo prej pridno skrbeli doma. Približno 5 na ambulanto pa jih vsako leto za napredovalimi kroničnimi boleznimi umre doma,« je povedala prof. dr. Petek Šter.

 

Razvoj nevrologije na Slovenskem (ISIS, avgust 2022)
Zvonka Zupanič Slavec: lz monografije Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem (3. knjiga)

Nevrologija se je na Slovenskem začela razvijati leta 1914, ko so v Splošni deželni bolnišnici v Ljubljani odprli oddelek za živčne in duševne bolezni, kronor so sprva sprejemali nevrološke in psihiatrične bolnike, od leta 1935, ko se je oddelek preimenoval, pa le nevrološke.

 

Priročnik za lažje sporazumevanje v zdravstvu v ukrajinskem jeziku (ISIS, avgust 2022)

Ukrajinska verzija priročnika je bila narejena kot dopolnitev projekta Multilingual health, ki je nastal kot spletna stran projekta »Izdaja slovarja, namenjenega lažji komunikaciji migrantov z zdravstvenimn osebjem« med julijem 2016 in januarjem 2018. Pri projektu sodelujejo Filozofska fakulteta, Medicinska fakulteta, Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani ter Nacionalni institut za javno zdravje in Zdravniška zbornica Slovenije.

 

Državno tekmovanje v razvoju novih analitskih metod v medicini za dijake in študente  (ISIS, avgust 2022)

Tekmovanje RIS smo člani programske skupine Medicinska fizika osnovali z namenom spodbujanja interdisciplinarnosti v naravoslovju, tehniki, računalništvu in medicini ter odkrivanja nadarjenih dijakov in študentov, ki se želijo preizkusiti v znanju računskih spretnosti, programiranja in analiziranja medicinskih slik. 

 

Si predstavljate, da bi morali na vse najtežje operacije v tujino? (Nedelo, 31. 07. 2022)

Poleg splošne travmatologije se prof. dr. Matej Cimerman posebej ukvarja s poškodbami medenice in kolčne ponvice. Je predstojnik Kliničnega oddelka za travmatologijo UKC Ljubljana. Na ljubljanski medicinski fakulteti je redni profesor za kirurgijo in je član Komisije RS za medicinsko etiko. Ukvarja se tudi z raziskovalnim delom in je avtor ali soavtor številnih člankov v priznanih tujih revijah.

 

Bolniki s hepatitisom se pogosto spopadajo z diskriminacijo in stigmatizacijo
Svetovni dan hepatitisa (MMC RTV SLO, STA, 28. 07. 2022)

WHO Slovenijo navaja kot primer dobre prakse odkrivanja in zdravljenja bolnikov, okuženih s hepatitisom C, navaja infektologinja Mojca Matičič. Po ocenah je v Slovenji trenutno še dobrih 1000 neodkritih bolnikov s hepatitisom C.

 

Dr. Zvonka Zupanič Slavec: »Nikakor ni dopustno, da se s predlogom tega zakona zdravnikom nalaga, da bi morali usmrtiti svoje bolnike, ki bi se za to odločili« (Demokracija, 23. 07. 2022)

»Politika od nekdaj ni podpirala zdravniških zbornic, ker te varujejo stanovske interese. Zato so jih prepovedovali že v rimskih časih in jo je po letu 1945 prepovedala tudi komunistična oblast v rajnki Jugoslaviji,« nam v pogovoru pove prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je zasnovala enciklopedijo štirih monografij na skupaj ok. 2500 straneh formata A4 z okoli 6000 slikovnimi enotami. Strokovni sopotniki avtoričino delo opisujejo kot »herojskega«, saj gre za življenjsko delo, kakršnega ne premorejo niti nekateri veliki narodi. Knjige bodo prinašale celostni prikaz razvojnih korakov zdravstva in medicine na Slovenskem od začetkov do sodobnega časa.

 

Prihaja nov virus? Ne, hvala!
V senci pandemije covida-19 je medicinska znanost zaznala občuten porast nepojasnjenega hepatitisa, virusne bolezni, ki prizadene jetra. (Delo.si, 23. 07. 2022)

Odziv je bil hiter. Vse vodilne mednarodne inštitucije, na čelu s Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO), so takoj aktivirale svoje strokovnjake za obvladovanje tovrstnih izbruhov. 28. julij je svetovni dan hepatitisa.

Preteklo je še nekaj let, da so zdravniki z gotovostjo potrdili, da ta »novi« hepatitis E tudi klinično poteka drugače od že poznanega, saj najpogosteje prizadene osebe srednjih let, pogosteje moške, večinoma poteka brezsimptomno ali blago, lahko pa je zelo nevaren, če povzroči akutno odpoved delovanja jeter ali celo okvari druge organe, najpogosteje živčni sistem s posledično zelo bolečo ohromelostjo, ali ledvice, kar lahko vodi v trajno dializo. Zato običajno sploh ne pomislimo, da gre za virus hepatitisa (gr. hepar, jetra). Še posebej hudo lahko bolezen poteka pri osebah z imunsko pomanjkljivostjo.
 

Bolečina razočaranja
Razočaranje, ki se nam zgodi, in bolečino, ki jo ob njem občutimo, rajši sprejmimo, kot da za to krivimo sebe ali druge. (Delo.si, 16. 07. 2022)

Na duševno bolečino se ljudje odzivamo podobno kot na telesno bolečino. Razlike med nami v tem odzivu se kažejo na dveh ravneh. Na prvi ravni se razlikujemo po tem, da se odzivamo različno močno, se pravi, da imamo različne pragove za bolečino. Eni imajo višji prag za bolečino, drugi nižjega. Na drugi ravni pa se razlikujemo po tem, da smo za iste neprijetne stvari različno občutljivi. Ista neprijetnost ene povsem pretrese, drugi jo vzamejo za dobrodošlo spremembo, tretje malo zmoti, četrti je niti ne opazijo …

 

Odnosi so temelj vsega (Slovenski čas, 03. 07. 2022)
Pogovor s prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec ob izidu tretje (od štirih knjig) monumentalne monografije Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem

Kot je dejal na predstavitvi vaše najnovejše, tretje knjige Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem Jože Faganel, bi bilo dobro, če bi ime-li kritiki naše medicine, seveda tudi politiki, te knjige, da bi videli, kje so naši temelji ter kako je z našim zdravstvom in medicino, da smo že dolgo primerljivi z najbolj razvitimi. Zdravniki so vedno iz sočutja do člo-veka izpeljali največ, kar je bilo mo-goče, včasih tudi nemogoče.

 

JUNIJ 2022

Alojz Ihan postal komunikator znanosti 2021 (Delo, 27. 06. 2022)
Naziv mu je podelila Slovenska znanstvena fundacija, tudi za serijo prispevkov, objavljenih v Delu.

Naziv komunikator znanosti za leto 2021, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija (SZF), je pripadel kliničnemu mikrobiologu in imunologu Alojzu Ihanu. Ta se je odlikoval v obsežnem seznanjanju javnosti o razvoju epidemije covida-19 s pomočjo objav v tisku, izhaja iz utemeljitve nagrade.

Ihan je v slovenskem in mednarodnem prostoru prepoznaven strokovnjak, tako na znanstvenem in pedagoškem kot tudi na uredniškem področju. Pozna pa ga tudi splošna javnost po njegovi poeziji in proznih delih ter po odlični komunikaciji znanstvenih vsebin, v preteklem letu še zlasti o novem koronavirusu ter o cepivih, so sporočili iz SZF.

 

Večji vpis zdravnikov ne bo zadržal doma (Primorske novice, 18. 06. 2022)

Zadnje čase leti veliko kritik na zdravstveno zavarovalnico ZZZS, češ da zaradi birokratske togosti zdravstvene time obremenjuje na račun zdravljenja bolnih. ZZZS sporoča, da je veliko postopkov že poenostavila in jih bo še. Glavni krivec za pomanjkanje zdravnikov je po njeni oceni zlasti premalo ...

 

Kjer bodo bodoči zdravniki preživljali cele dneve (Delo.si, 18. 06. 2022)
Kampus Vrazov trg: V ljubljanskem biroju Multiplan projektirajo novo medicinsko fakulteto za cerkvijo sv. Petra nasproti Stomatološke klinike.

Nova fakulteta bo rešila perečo prostorsko stisko, zaradi neustreznih prostorskih razmer ne moremo vpisovati večjega števila študentov, poleg tega naši laboratoriji niso ravno v čast našim raziskovalcem, dela študija pa ne moremo izvajati oziroma ga le v manjši meri. Zadnja večja investicija v našo fakulteto je bila pred približno štirimi desetletji, ko je bila končana stavba na Korytkovi ter nato še prizidek na Vrazovem trgu,« je dekan medicinske fakultete, profesor dr. Igor Švab, na kratko navedel razloge za novo stavbo medicinske fakultete na Vrazovem trgu 2. 

 

Prof. dr. Uroš Ahčan: Medicinska fakulteta bi morala ustvarjati srčne zdravnike (Onaplus.delo.si, 17. 06. 2022)

Prva pomoč. Prvi letnik. Prvi letnik medicine. Pred menoj množica mladih ljudi. Izbranci. Tisti z največ točkami na maturi in odličnim spričevalom.

 

Slovenski pediatri z brezplačno aplikacijo za starše: spremljajte razvoj otroka (N1SLO, 15. 06. 2022)

Pediatri z ljubljanskega kliničnega centra so skupaj s študenti medicine ustvarili brezplačno in neprofitno mobilno aplikacijo za starše z imenom Moj otrok. Z njo lahko starši spremljajo razvoj svojega otroka in opazijo morebitna odstopanja v razvoju, predvsem pa poiščejo zanesljive in preverjene informacije o nosečnosti, otrokovem zdravju, cepljenju in otrokovi zdravstveni oskrbi.

 

VROČINA? (Radio Študent, 15. 06. 2022)

S prof. dr. Heleno Lenasi, ki prihaja z Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, smo se pogovarjali o tem, kako bo prihajajoče vroče poletje vplivalo na človeško telo – termoregulacijo, (de)hidracijo in potenje.

 

Digitalna soba pobega in Mali raziskovalci, velika odkritja – Erasmus+ (SIO.SI, 12. 06. 2022)

V tednu od 9. do 13. maja 2022 smo na naši šoli gostili partnerje iz dveh mednarodnih projektov Erasmus+ (Digitalna soba pobega – Digital Escape Room in Mali raziskovalci, velika odkritja – Small Reserchers Great Discoveries). Med drugim so se je udeležili dr. Uroš Tkalec iz Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani...

 

Svetovalni servis: Psihiater odgovarja na vprašanja o antidepresivih in pomirjevalih, Kakšne so pa vaše izkušnje? (RTVSLO.SI, 10. 06. 2022)

Zaradi psihičnih težav vse več ljudi poišče strokovno pomoč. Lani so tako slovenski zdravniki napisali 622.000 receptov za antidepresive, kar je 1.680.000 škatlic. Psihiater prof. dr. Peter Pregelj (Psihiatrična klinika Ljubljana) opaža, da je jemanje antidepresivov vedno manjši tabu. Nekatere zmote in prepričanja pa še kar vztrajajo.
 

Zaupanje in skepsa (DELO, 10. 06. 2022)

Medicina teži k zanesljivosti, ker odgovarja za posameznika – bolnika. Raziskovanje teži k novim idejam in publiciranju.

 

Moj hematolog 2022: prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. interne medicine in hematologije /VIVA.FINANCE,SI, 09. 06. 2022)

»Medicina ni knjiga, v medicini potrebuješ nekaj več, občutek, ki ti pomaga takrat, ko ti knjiga ne more,« pravi letošnji moj hematolog, javnosti dobro znan kot človek brez dlake na jeziku, prof. dr. Samo Zver, dr. med., specialist interne medicine ter specialist hematologije in predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, ki je leta 2021 prejel tudi prestižno nagrado državljan Evrope 2021. Hkrati dela tudi kot profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani in v tej vlogi resnično uživa. »Da lahko učim, je velik privilegij,« pravi. 

 

Spomladanska utrujenost – zakaj nastane in kako si pomagati (Spletni portal REVIJE ZA MOJE ZDRAVJE, 09. 06. 2022)

Pomlad je čas pisanih barv in obdobje, ko narava zaživi na novo. Večini najljubši letni čas pa nekaterim ni tako zelo pri srcu. Zgodi se jim pomladanska utrujenost, ki, čeprav po nekaj tednih mine, prinese naporne dneve.
O tem, zakaj pride do pomladanske utrujenosti in kako si pomagati, ko se počutimo kot »ožeta krpa«, smo se pogovarjali z družinsko zdravnico doc. dr. Neno Kopčavar Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana Vič, sicer tudi predavateljico na Katedri za družinsko medicino Medicinske fakultete Ljubljana. 

 

Ugriznimo znanost: Biološka starost, oddaja o znanosti (09. 06. 2022)

ALJA VIDETIČ PASKA (Inštitut za biokemijo in molekularno genetiko, Medicinska fakulteta UL)

ROBERT ZOREC (Inštitut za patološko fiziologijo Medicinska fakulteta UL

 

K naslovnici: Prof. dr. Borut Peterlin (Alojz Ihan, ISIS, junij 2022)

V januarski številki Frontiers in Geneti- cs (IF 4,6; Front Genet 2022;12:793834)
analizirate pouk medicinske genetike na medicinskih fakultetah in to je do- ber povod za pogovor o stanju te na videz nove, a hkrati že vseprisotne medicinske stroke pri obravnavi bolni- kov in še posebej pri preventivnih pro- gramih. O »navidezni novosti« govo- rim, ker se pri mojem delu, primarnih imunskih deficitih, zanašamo na gene- tiko že vsaj dve desetletji, pri vas pa je ta tradicija še daljša.
 

Pismenost o duševnem zdravju in psihoterapija (Mojca Zvezdana Dernovšek, Barbara Vogrinec Švigelj, Malka Čeh,  ISIS, junij 2022)

Ko so Jorm in njegovi sodelavci začeli razvijati koncept pismenosti o duševnem zdravju, je bil to pravza- prav odgovor na potrebo po splošnem priznavanju te pismenosti oz. njenih koristi, ki bi stalo ob boku že obstoje- čemu splošnemu priznavanju splošne zdravstvene pismenosti  (Jorm, 2000). Primeri splošne zdravstvene pismenosti vključujejo na primer ustrezno razumevanje, kaj pomeni zdrav življenjski slog, redno udeleže- vanje zdravstvenih pregledov za preprečevanje bolezni in to, da si človek zna poiskati pomoč, če pri sebi opazi določene simptome in znake telesnih težav. 

 

14. študentski koncert – končno spet razveseljevala glasba (Zvonka Zupanič Slavec, ISIS, junij 2022)

Koronski čas je bil kot črni oblak, ki je zasenčil sonce in nas okradel kulturnih in družabnih dogodkov. 14. aprila 2022 pa smo po dveletni abstinenci ponovno užili srečo študentskega koncerta Medicinske fakultete (MF) UL. Koliko sončne, srčne, mladostne, sveže, radožive, predvsem pa glasbenega znanja polne energije je prinesel koncert! Bil je preplet zborovske glasbe z medicinci v Pevskem zboru Cor, ki so jim žarele oči, pa drugih vokalov, z izstopajočo sopranistko Rebeko Pregelj, klavirja in violin, godalnega kvarteta ter klavirja in tenorskega glasu, pa vokala s kitaro v kantavtorskem delu in imenitne harmonike, do samega vrhunca koncerta z organizatorjema Blažem Pavlakovičem na klavirju in Andrejem Omejcem s saksofonom.

 

Razvoj infektologije na Slovenskem (Zvonka Zupanič Slavec, ISIS, junij 2022)
Iz monografije Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem

Zbornica je praznovala svoj jubilej. Ob njem je bilo v 3. knjigi monografije Zgo- dovina zdravstva in medicine na Sloven- skem objavljeno poglavje o njej, knjižno posvetilo pa je bilo namenjeno tudi vsem zdravnikom in zdravstvenemu osebju, ki so se z brezmejno predanostjo borili proti covidu-19. Uvodničarka prof. dr. Bojana Beović, ki je predsednica zbornice in hkra- ti infektologinja, je delček tega dodala v svoje vrstice, širše pa so se ji s pomenljivim uvodnikom pridružili uveljavljeni infekto- logi akad. prof. dr. Franc Strle in profesor- ja Tatjana Lejko Zupanc in Janez Tomažič.
Aktualnost njihovega sporočila kar kliče k zgoščeni predstavitvi temeljnih razvoj- nih korakov infektologije pri Slovencih in branju zanimivega poglavja. V naslednjih mesecih jim animacijsko kratko sledijo nevrologija, dermatologija, onkologija, zobozdravstvo, strokovno-zdravstvene in
predklinične vede ter zdravstveno šolstvo.

 

Kakšen je vpliv mikro- in nanoplastike na človeka? (MMC RTV SLO, 02. 06. 2022)
Mikroplastiko letos odkrili v krvi in globoko v pljučih živih ljudi     

Mikro- in nanodelci plastike pa niso edini delci, ki smo jim izpostavljeni. Nekoliko več raziskav je že o vplivu kovinskih nanodelcev na naše celice. Prof. dr. Mateja Erdani Kreft z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je preučevala, kako kovinski nanodelci vstopijo v celico, pojasni, da je vpliv mikro- in nanodelcev na celice odvisen od velikosti in zgradbe delcev kot tudi tipa celice. Nanodelci lažje vstopajo v celice kot večji delci. Mikrodelci pa lahko povzročajo na sami površini celic različne, predvsem mehanske poškodbe.

 

Medicinski kampus do leta 2025 (02. 06. 2022)

Leta 2024 naj bi začeli graditi kampus na Vrazovem trgu, ki ga načrtujejo v biroju Multiplan arhitekti, zmagovalcu javnega arhitekturnega natečaja. Rušitvena dela naj bi se začela novembra, stavbo pa bi radi končali do konca leta 2025, kakor je določeno v pogodbi o sofinanciranju z Evropsko unijo.

MAJ 2022

Eksplozija koronavirusa na Portugalskem. Nas to čaka jeseni? (SiolNET, 31. 05. 2022)

Ihan: To nas čaka jeseni
Medtem ko nov val okužb s koronavirusom otežuje življenje Portugalcem, pa je v Sloveniji popolnoma drugače. Trenutno. Kaj pa nas čaka jeseni? Kot je pred tednom dni za STA dejal imunolog Alojz Ihan (več si lahko preberete TUKAJ), so napovedi strokovnjakov glede razvoja pandemije covid-19 za zdaj nemogoče.
 

(FOTOREPORTAŽA) Program in prvi utrinki Slavnostne akademije v Cankarjevem domu (28. 05. 2022)

Nastopili so: Big Band Medicinske fakultete, dirigent Damir Fajfar
Godalni kvartet Pro Medico: Andrej Gubenšek, Lucija Čemažar, Jernej Bernik, Karmen Lesjak
Andrej Omejc
Gregor Ravnik
Ursula Luthar
Janez Dovč
Urška Centa
Nuška Drašček
Boštjan Dermol
Ana Berus, Nadia Ternifi, Sanja Zupanič
Blaž Pavlakovič

 

Nabrušeni in ozvočeni (Delo.si, 27. 05. 2022)
Epidemiološko (pre)občutljivost, kot smo ji zdaj priča, je povzročilo kovidno obdobje.

Novice o širjenju virusa opičjih koz je treba presojati z zavedanjem spremenjenega odnosa do epidemij, ki ga je prinesel kovid. V predkovidnem obdobju bi se težko zgodilo, da bi nekaj sto primerov razmeroma blage in že pol stoletja znane izpuščajne bolezni postalo svetovna zdravstvena novica. Pravzaprav do teh nekaj sto primerov verjetno niti ne bi prišlo, saj je šele kovidno obdobje povzročilo epidemiološko (pre)občutljivost, kot smo ji zdaj priča.

 

Ljubezen v možganih in metulji v trebuhu (RTVSLO.si, 26. 05. 2022)
V četrti epizodi serije #LjubezenGreSkoziNevrone je z nami prof. dr. Gorazd Drevenšek

Največ mikroorganizmov v našem telesu prebiva v našem črevesju. To je mikrobiota. V prebavnem traktu je tudi približno 100 milijonov nevronov. Serotoninski receptorji pa torej poskrbijo, da imamo tisti prijeten občutek v trebuhu, ko nam je lepo. O tem pa več prof. dr. Gorazd Drevenšek, predavatelj psihofarmakologije na Univerzi na Primorskem in raziskovalec na ljubljanski medicinski fakulteti.

 

Kaj se mora zgoditi s človeškim telesom, da bo bolj odporno na vročino? (RTVSLO.si, 25. 05. 2022)

Na pomoč smo poklicali rednega profesorja na ljubljanski Medicinski fakulteti in vodjo Oddelka za respiratorno funkcijsko diagnostiko Klinike Golnik doktorja Matjaža Fležarja

 

Opičje koze za zdaj v Sloveniji še niso razlog za skrb (RTVSLO.si, 25. 05. 2022)

Pogovor s strokovnjakinjo za živalske zoonoze, virologinjo in profesorico na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani Tatjano Avšič Županc

 

Slavnostna podelitev spominskih medalj ob 30. obletnici Slovenije in priznanja urada (GOV.SI, 23. 05. 2022)

Med prejemniki spominskih priznanj vlade ob 30-letnici osamosvojitve Slovenije za prispevek k aktivnosti Slovencev v Londonu v času osamosvajanja sta tudi oftalmolog prof. dr. Marko Hawlina in nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek.
Ugledna strokovnjaka (na fotografiji v prvi vrsti levo) sta bila v tistem obdobju na Otoku na opravljanju doktorata in sta vodila aktivnosti, ki so pripomogle k osveščanju britanske politike in javnosti, da ima Slovenija pravico do samoodločbe.  
Dolgoletnima sodelavcema UKCL in drugim dobitnikom priznanj, ki so jim jih izročili v ponedeljek v Vili Podrožnik, iskreno čestitamo!

 

Družinska medicina na robu prepada (RTVSLO.si, 19. 05. 2022)
S stroko in bodočim ministrom na mednarodni dan družinskih zdravnikov o trajnejših rešitvah

Nam grozi razpad družinske medicine? Če ne bo takojšnjih sprememb, je tak scenarij mogoč, opozarja stroka. Nove paciente sprejema samo še desetina družinskih zdravnikov, zanimanja za omenjeno izobrazbo ni, v zadnjih desetih letih je ostalo nezasedenih kar 400 specializacij, tisti, ki so, so preobremenjeni, predvsem pa, da so bolj administratorji kot zdravniki. Nova vlada obljublja takojšnje ukrepe. Katere rešitve je predvidela, katere so potrebne in kdaj bomo občutili učinke tako zdravniki kot pacienti? 
Gostje:
– Danica Rotar Pavlič, profesorica na Medicinski fakulteti in specialistka družinske medicine

 

NAŠ POTAPLJAČ NINO BATAGELJ PREMIKA MEJE (Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, 23. 05. 2022)

...Z analizo bodo znanstveniki lahko povedali kakšne so omejitve oseb po poškodbi vratnega dela hrbtenjače.
Analize bodo v veliko pomoč za gibalno ovirane po vsem svetu. Pridobljene podatke bodo obdelali na Inštitutu za fiziologijo ljubljanske medicinske fakultete, pod vodstvom prof. dr. Žarka Finderleta. 

 

Sum na prvi primer opičjih koz v Sloveniji (N1SLO, 23. 05. 2022)

Po informacijah N1 so na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo v ponedeljek popoldan preverjali prvi sum okužbe z virusom opičjih koz pri nas. Sum naj bi se pojavil pri moškem, ki se je vrnil iz tujine. "Tega ne morem komentirati," je včeraj zvečer za N1 dejal Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ter vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij. Ali bo sum potrjen, bo znano v danes. Na NIJZ so za N1 potrdili, da bodo danes imeli izjavo za javnost.
 

Strokovna skupina za covid-19 se bo pod novim ministrom preselila pod okrilje NIJZ-ja (MMC RTV SLO, STA, 22. 05. 2022)

Kandidat za zdravstvenega ministra Danijel Bešič Loredan napoveduje, da bo po nastopu njegovega mandata strokovna skupina za covid-19 prešla pod okrilje NIJZ-ja. Ali to pomeni tudi menjave članov strokovne skupine, za zdaj ne razkriva.

 

Bistvo spolnosti je užitek (II. program Radia Slovenija – Val 202, 22. 05. 2022)
Dr. Gabrijela Simetinger, ginekologinja, porodničarka in klinična seksologinja

Gabrijela Simetinger je  ginekologinja, porodničarka, socialna delavka, specialistka spolne medicine z evropskim izpitom, klinična seksologinja, ima tudi doktorat iz sociologije. Pravi, da se je za medicino odločila že v vrtcu, ginekologija pa jo je navdušila na vajah na medicinski fakulteti, ko je ugotovila, kako široka in dinamična je. Medicinsko prakso je opravila v Egiptu in Sudanu, kjer je spoznavala posledice obrezovanja žensk, takrat se je začela strokovno ukvarjati z obravnavo zlorabljenih travmatiziranih žensk. 

 

Ihan: Ignoranca politike do dolgotrajnih posledic covida-19 je skrb vzbujajoča (MMC RTV SLO, STA, 21. 05. 2022)

Napovedi strokovnjakov glede razvoja pandemije covida-19 so za zdaj nemogoče, pa je za STA pojasnil predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete, imunolog Alojz Ihan. Kljub temu strokovnjaki pozorno opazujejo trenuten razvoj epidemije v Južni Afriki, ki jo v njenem jesensko-zimskem obdobju zaznamuje nov val okužb z omikronskima podrazličicama BA.4 in BA.5, ki sta zaradi imunskega odmika še nekoliko bolj kužni od prvih podrazličic BA.1 in BA.2. Klub temu tam ne zaznavajo zelo velike rasti hospitalizacij in presežnih smrti.

 

Vsako leto se za 2,5 odstotka poveča število bolnikov s kožnim rakom (24ur.com, 21. 05. 2022)

 Sekciji za internistično onkologijo so organizirali kampanjo ozaveščanja, ki poteka od danes naprej in jo podpira tudi Onkološki inštitut Ljubljana. "Javnost bomo vse do sredine junija seznanjali z dejavniki tveganja za nastanek kožnega raka in izpostavili značilne znake, ki so nam lahko v pomoč pri zgodnjem prepoznavanju kožnega raka. Za ponazoritev nastanka kožnega raka smo pripravili nazoren poučen film, ki si ga bodo lahko obiskovalci s 3D-očali ali na LCD-zaslonu ob sobotah ogledali v določenih trgovskih centrih po Sloveniji. V kampanjo ozaveščanja so vključeni študenti medicine, zaključila pa se bo na plaži v Portorožu," so povedali na OI.

 

Ihan: Razprave o švedskem modelu v tej fazi pandemije so brez pomena (24ur.com, 21. 05. 2022)

Razprave o švedskem modelu so brez pomena, saj smo zaradi prekuženosti in precepljenosti v drugačni fazi pandemije, meni imunolog Alojz Ihan. Bolj kot napovedi epidemičnih valov bi se po njegovi oceni morali ukvarjati z dolgotrajnimi posledicami covida-19, katerih resnost v primeru različice omikron še ni povsem jasna.

 

Dostop do medicine 21. stoletja
V Sloveniji moramo brez oklevanja podpreti translacijske biomedicinske raziskave.(Delo.si, 19. 05. 2022)

Rak je še vedno ena od bolezni, s katero se v življenju spopade velik del prebivalcev. Najpogosteje zbolijo starejši ljudje, zato je mogoče pričakovati povečanje incidence in prevalence rakavih bolezni v razvitem svetu, kamor ne nazadnje sodi tudi Slovenija. Vsaj sami o sebi tako mislimo. In na tej točki se je treba vprašati, ali je to res.

 

Skoraj vsak deseti je imel covid že dvakrat (Dnevnik, 16. 05. 2022)

Cepiva in prebolela okužba ne zagotavljajo dolgotrajne zaščite pred okužbo z omikronom, zato se množi število tistih, ki so koronavirusno bolezen preboleli že večkrat. Če bo omikron ostal prevladujoča različica, bo večina zbolela za covidom do trikrat na leto.

 

Začarani krog (Delo.si, 14. 05. 2022)
Povsod v razvitem svetu je vedno več osamljenih ljudi. Ta zapis je namenjen razlagi začaranega kroga.

 

Zakaj postati družinski zdravnik? (MMC RTV SLO, 14. 05. 2022)
Tri četrtine razpisanih mest za specializacijo iz družinske medicine je letos ostalo nezapolnjenih

"Veliko nas je, ki z veseljem opravljamo ta poklic in smo navdušeni nad družinsko medicino," je na kariernem kongresu medicinske fakultete dejala družinska zdravnica Ana Perdih. Študente je poskušala navdušiti za specializacijo iz družinske medicine.

 

Na simpoziju v Gozd Martuljku za ustanovitev združenja za gorsko medicino (STA, 13. 05. 2022)

Dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Igor Švab je poudaril, da so ljudje, ki v gorah rešujejo življenja, vzor humanosti. Gre za skrb za sočloveka, ki ni izmerjena v nobenih normativih ali standardih. "Prav zaradi tega je vsaj na tem področju Slovenija kot Švica, če ne še boljša," je dejal.

 

Kako ukrepati ob anafilaksiji (Medicina.finance.si, 13. 05. 2022)

Anafilaksija je eno najbolj dramatičnih stanj v medicini. Gre za resno, življenje ogrožajočo, preobčutljivostno reakcijo telesa. Najpogostejši razlog anafilaksije pri otrocih in mladostnikih je alergija za hrano, pri odraslih pa med razlogi prevladujejo piki žuželk. Pri nekaterih bolnikih so za razvoj anafilaksije poleg alergena potrebni še dodatni dejavniki: telesni napor, okužba, uživanje nesteroidnih antirevmatikov, psihični stres ali uživanje alkohola. Pri petini bolnikov nam vzroka anafilaksije ne uspe ugotoviti.

 

Razpis  (Delo.si, 13. 05. 2022)
Brez temeljitih sistemskih sprememb lahko v kratkem času ostanemo brez temelja našega zdravstvenega sistema – družinske medicine.

Nedavno razkritje nezanimanja mladih zdravnikov za specializacijo iz družinske medicine, ko se je na 70 razpisanih mest prijavilo le 15 kandidatov, je skrb vzbujajoče. Vse kaže, da je dosedanje pomanjkanje družinskih zdravnikov v fazi začaranega kroga – zaradi premalo zdravnikov so ti preobremenjeni s preveč pacienti. Preobremenjenost sili zdravnike v premalo temeljito obravnavo bolnikov z veliko slabih občutkov in (pre)malo strokovnega zadoščenja.

 

Ažmanovi dnevi (Gorenjski Glas, 12. 05. 2022)
V Gozdu - Martuljku bodo v petek in soboto, 13. in 14. maja, že 23. Ažmanovi dnevi, simpozij urgentne, gorske in družinske medicine.

Simpozij je namenjen zdravnikom, zdravstvenikom, medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom, ki jih zanimajo urgentna, gorska in družinska medicina. Organizirata ga Osnovno zdravstvo Gorenjske, Zdravstveni dom (ZD) Tržič in Komisija za medicino Gorske reševalne zveze Slovenije.
Vodja strokovno-organizacijskega odbora simpozija je prim. dr. Iztok Tomazin, direktor ZD Tržič, zdravnik Gorske reševalne zveze in HNMP, člani pa prav tako strokovnjaki Igor Švab, Dušan Vlahovič, Luka Camlek, Tomaž Goslar in Uroš Lampič.

 

Na IJS naredili prototip slovenskega dr. Googla (Delo.si, 09. 05. 2022)
Prototip platforme za elektronsko in mobilno zdravje, ki naj bi pomagala pri prenovi našega zdravstvenega sistema.

...Tretji način pomoči je pogovor z virtualnimi asistenti ali živimi ljudmi, predvsem zdravniki. »Pri pripravi aplikacije smo sodelovali s strokovnjaki in študenti medicine, tako da imamo zajete vse pomembne in verodostojne vire uradne medicine in tudi nekaj alternativnih,« pravi Matjaž Gams

 

Zdravilo, ki zgradi novo zdravo kost (MMC RTV Slovenija, 12. 05. 2022)

Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov. V Ultrazvoku smo tokrat – prosto po prof. dr. Tomažu Kocjanu iz UKC Ljubljana – iz prve stopničke zdravljenja osteoporoze; to je zdrav življenjski slog, preskočili kar na tretjo stopničko; to pa je zdravljenje z zdravili. Tudi v Sloveniji je namreč na voljo novo drago zdravilo, ki pri težki osteoporozi tveganje za zlome vretenc že v prvem letu zmanjša za 50 odstotkov.

Med diplomanti medicine malo interesa za specializacijo iz družinske medicine (MMC RTV SLO, Radio Slovenija, 05. 05. 2022)

Mladi zdravniki opozarjajo na slabe razmere v zdravstvenih ustanovah
Pravkar končani razpis specializacij za zdravnike in zobozdravnike kaže, da bodo bolniki tudi v prihodnje ostajali brez izbranega zdravnika. Na 70 razpisanih mest za družinsko medicino se je prijavilo le 15 kandidatov.

 

Preboleli po raku – nazaj v življenje (Spletni portal REVIJE ZA MOJE ZDRAVJE, 05. 05. 2022)

Strokovno vodeni program celostne rehabilitacije in aktivna udeležba uporabnikom pomagata blažiti neželene učinke napornega zdravljenja, izboljšata njegovo učinkovitost, omogočata hitrejše okrevanje in boljšo kakovost življenja ter hitrejšo in lažjo vrnitev nazaj v socialno, delovno in izobraževalno okolje. To potrjuje tudi neodvisna raziskava, ki so jo leta 2019 opravili na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Analiza je na vzorcu prvih 40 uporabnikov, ki so zaključili program celostne rehabilitacije, namreč pokazala, da imajo vsi trije moduli – fizikalni, prehranski in psihosocialni – dokazano pozitivne učinke na uporabnike rehabilitacije.

 

Zdravnik Samo Zver o boju s hudo boleznijo: Pred tem sem mislil, da sem nesmrten (SiolNET, 04. 05. 2022)

Zdravnik in predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana Samo Zver se spopada z neozdravljivo Parkinsonovo boleznijo. Kot je povedal v intervjuju za tednik Družina, mu je bolezen prinesla tudi kaj dobrega in postala je njegov sopotnik: "Definitivno sem postal bolj ponižen. Pred desetimi leti sem mislil, da sem nesmrten, da lahko naredim vse, potem pa vidiš, da ni tako. Vsak v življenju dobi svojo lekcijo, ki je je najbolj potreben. Nič ni brez namena."

Vsi so zelo odprti za sodelovanje in pripravljeni pomagati (Metina lista, 04. 05. 2022)

Tomaž Rus je doktor medicine, specialist nevrolog, ki je zaposlen na Nevrološki kliniki, Kliničnem oddelku za bolezni živčevja, v Enoti za intenzivno nego. Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani dokončuje doktorski študij nevroznanosti.

V okviru programa Fulbright trenutno gostuje na Feinstein Institute for Medical Research v New Yorku, osrednjem raziskovalnem središču Northwell Health, ki je največji zdravstveni sistem v tej zvezni državi.

 

APRIL 2022

Minister ob pojavu akutnega hepatitisa miri: Gre za zelo redko bolezen, aktivirani so strokovnjaki
(MMC, 28. 04. 2022)

Zaradi pojava hepatitisa neznanega izvora pri otrocih se je sestala slovenska zdravstvena stroka. V Sloveniji so do zdaj obravnavali en primer suma na akutni hepatitis pri otroku, starejšem od 10 let, ki pa je imel blag potek bolezni.

 

Enačbe zdravja
Brez uporabe vseh kadrovskih in prostorskih zdravstvenih kapacitet v državi se logistična enačba »zdravstva za vse« v Sloveniji ne izide. Rezerv ni. (Delo.si, 29. 04. 2022)

Izvrstno je, da je ureditev »zdravstva za vse« prvi cilj naslednje vlade. Pa tudi, če ta cilj ne bi bil tako eksplicitno izpostavljen, bi državljani vlado v največji meri sodili prav po tem. Enako, kot smo nekoč (ob)sodili Cerarjevo vlado, ki je imela podobno močno parlamentarno večino in podoben javnozdravstveni cilj, pa ga nato ni želela finančno podpreti in realizirati. Na koncu mandata smo državljani dobili zgolj neuporabne zakonske predloge, Cerar pa nezaupnico na volitvah.
 

Priprave na nov val koronavirusa: kaj nas čaka septembra? #video (SiolNET, 29. 04.2022)

Na ministrstvu za zdravje že pripravljajo strategijo za morebitni jesenski val, ki ga bo treba začeti izvajati že v poznem poletju. Dosedanja praksa je namreč pokazala, da se virus poleti, kljub temu, da je druženj več, ne širi s tako naglico kot jeseni, ko se dnevi ohladijo, šolarji pa spet sedejo skupaj v učilnice. Posledično je takrat več okužb in zasedenih bolniških postelj.

 

Tveganje za razvoj Parkinsonove bolezni povezujejo s stikom s pesticidi
Svetovni dan Parkinsonove bolezni (Delo.si, 11. 04. 2022)

V Sloveniji živi približno 9000 ljudi s Parkinsonovo boleznijo. Počasi napredujoča degenerativna nevrološka bolezen ni ozdravljiva. Med starejšimi je pogostejša kot med mlajšimi, med moškimi bolj kot med ženskami.
Slovenija ima po besedah predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti in nevrologa na ljubljanski nevrološki kliniki Zvezdana Pirtoška v UKC-ju Ljubljana enega redkih centrov v Evropi, kjer bolnike obravnavajo različni strokovnjaki in jim predvsem v poznem stadiju bolezni nudijo še dodatno pomoč.

 

OB SVETOVNEM DNEVU PARKINSONOVE BOLEZNI (11. APRIL)
Parkinsonova bolezen: diagnoza ni več obsodba, temveč izziv (SIOL.NET 11. 04. 2022)

Pomen vzdrževanja zdravega življenjskega sloga je poudarila tudi predsednica (kakor mu večinoma krajše rečejo) Društva Trepetlika Cvetka Pavlina Likar. V tem društvu tako skrbijo za izobraževanje in izmenjavo izkušenj, a tudi za vadbe in druge oblike telesne dejavnosti, s katerimi oboleli ob medsebojnem druženju in podpori premagujejo ovire pri ohranjanju čim bolj normalnega življenja.

Med ustanovitelji tega društva je tudi nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, ki je danes tudi predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

 

Dr. Bojan Accetto (1922- 2007) utemeljitelj slovenske gerontologije (Prvi program Radia Slovenija, 09. 04. 2022)

Zdravnik Bojan Accetto velja za utemeljitelja slovenske in jugoslovanske gerontologie, vede, ki z biološkega in sociološkega vidika raziskuje procese staranja. Na ljubljanski medicinski fakulteti je diplomiral leta 1949, doktoriral p
a leta 1971. Sprva je delal na interni kliniki Kliničnih bolnišnic v Ljubljani, do leta 1988 pa je na Interni kliniki Trnovo vodil Inštitut za gerontologijo in geriatrijo, ustanovljen na njegovo pobudo.

 

Pomanjkanje železa: Zgolj zdrava prehrana včasih ne zadošča (Medicina&ljudje, 08. 04. 2022)

...več drugih življenjsko nujnih procesov,« našteje izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić, specialistka ginekologije in porodništva ter izredna profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zdrav človek ima v telesu približno 40 miligramov železa na kilogram telesne teže, od tega kar 65 odstotkov vezanega v hemoglobinu... 

 

Brez zdrave prehrane, spanja, kognitivnega treninga, gibanja in prostega časa ne bo šlo
O zdravih možganih na svetovni dan zdravja (Prvi program Radia Slovenija, 07. 04. 2022)

Univerza bo v ta namen organizirala delavnico Temeljni postopki oživljanja in uporaba AED. Tečaj bodo vodili študenti medicine iz društva »Za življenje! Ljubljana – Društvo študentov medicine Slovenije«. Delavnica bo potekala 14. aprila ob 17.00, v mali dvorani Študentskega doma Ljubljana na Svetčevi 9. Prijaviš se lahko na: https://popr.uni-lj.si/.

 

Alojz Ihan: Revolucije in spremembe (N1 SLO, 07. 04. 2022)

 Imunolog dr. Alojz Ihan je pred prihajajočimi volitvami za N1 analiziral programe političnih strank s področja zdravja in zdravstva.

 

Mesec zdravja na UL: Od teka od faksa do faksa do psihosocialne delavnice (Študent.si, 06. 04. 2022)

Univerza bo v ta namen organizirala delavnico Temeljni postopki oživljanja in uporaba AED. Tečaj bodo vodili študenti medicine iz društva »Za življenje! Ljubljana – Društvo študentov medicine Slovenije«. Delavnica bo potekala 14. aprila ob 17.00, v mali dvorani Študentskega doma Ljubljana na Svetčevi 9. Prijaviš se lahko na: https://popr.uni-lj.si/.
 

Pogovor s predstojnikom inštituta za sodno medicino (RTV SLO Odmevi, 06. 04. 2022)

"Zdaj pa smo povezani s predstojnikom Inštituta za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Tomažem Zupancem. Dober večer v Novo mesto. Mednarodna preiskava dogodkov v Buči in Irpinu bo izjemno pomembna. Ključno vlogo bodo pri tem igrali strokovnjaki, kot ste vi ter vaše sodelavke in sodelavci na Inštitutu. Kako pomembno vlogo pri preiskavah igra čas oziroma začetek preiskav?"

 

Debelost in sladkorna bolezen (Večer, 06. 04. 2022)

»Po opredelitvi Evropskega združenja za preučevanje debelosti (EASO) je debelost napredujoča bolezen, ki močno vpliva na posameznika in družbo. V klinični praksi prehranjenost posameznika ocenjujemo med drugim z indeksom telesne mase (ITM), ki je razmerje med izmerjeno telesno maso (kg) in kvadratom izmerjene telesne višine (m2). ITM 25–29,9 kg/m2 kaže na čezmerno telesno maso, ITM 30 kg/m2 ali več pa na debelost, pri čemer je treba upoštevati tudi starost, spol, etnično skupino, stanje telesnih tekočin in mišično maso,« pojasnjuje prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, specialistka družinske medicine s Katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
 

 

Večina bolnikov umrla zaradi covida in ne z njim, kažejo analize (RTV SLO, 05. 04. 2022)

V Intelekti se sprašujemo, kaj je povzročilo smrt bolnic in bolnikov s težkim potekom koronavirusne bolezni. Ali so umrli z ali zaradi koronavirusne bolezni? Kaj lahko razberemo iz obdukcijskih poročil? Koliko presežnih smrti gre na račun covida? »Statistični podatki o umrljivosti so temeljnega pomena za sprejemanje odločitev na področju javnega zdravja,« so zapisali v medicinski reviji The Lancet ob sistematični analizi umrljivosti, povezani s koronavirusno boleznijo. Njihova študija je pokazala, da je bila po oceni presežne umrljivosti zaradi pandemije covid-19 od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2021Slovenija med sedemindvajsetimi državami Evropske unije na 14. mestu.

Sodelujejo: specialist javnega zdravja Milan Krek (NIJZ), imunolog prof. dr. Alojz Ihan (Medicinska fakulteta v Ljubljani), patologa: prof. dr. Peter Boor (Univerzitetna klinika Aachen v Nemčiji) in prim. Izidor Kern (Klinika Golnik) ter internistka in specialistka intenzivne medicine Alenka Strdin Košir (UKC Maribor). 
 

K naslovnici-Prof. dr. Igor Švab (Revija ISIS, april 2022)

Prof. dr. Igor Švab:
“Izdajo ukrajinske verzije učbenika družinske medicine je žal začasno ustavila vojna. Dr. Pavlo Kolesnyk, s katerim smo soustvarjali ukrajinsko verzijo, se zdaj ukvarja s tem, kako organizirati oskrbo beguncev, mi pa mu po svojih močeh pomagamo z organiziranjem donacij.”

 

“Nihče ni posumil.” Njo pa boli in boli … (N1 SLO, 02. 04. 2022)

Inštitut za biokemijo Medicinske fakultete v Ljubljani s sodelavci Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (dr. Andrejem Voglerjem in dr. Heleno Ban Frangež) trenutno v okviru mednarodnega projekta Trendo raziskuje biomarkerje oziroma molekule v krvi, ki bi služile kot biološki označevalci endometrioze, kar bi omogočilo diagnozo bolezni brez invazivnih posegov, je pojasnila dr. Tea Lanišnik Rižner z Inštituta za biokemijo, ki vodi raziskave.

 

Asist. dr. Tatjana Gelebeševa Mateska, dr. med. (RTV SLO, 02. 04. 2022)

Doktorica znanosti Tatjana Gelebeševa Mateska je prva ženska, ki je v Sloveniji specializirala abdominalno kirurgijo; zadnji dve leti ob delu na zasebni kliniki dela tudi kot asistentka na Medicinski fakulteti v Ljubljani na katedri za kirurgijo. Prihaja iz Makedonije in govori šest jezikov. Zakaj je bil izpit iz slovenščine njen najtežji izpit? V oddaji boste slišali bobne glasbenika makedonskih korenin Marjana Stanića. Bili smo v Muzeju novejše zgodovine, kjer lahko prisluhnete pričevanjem 40 priseljencev in njihovih potomcev. V Ljubljani smo se pogovarjali tudi z Marijano Semič Šećibović, komunikologinjo in blogerko slovenskih korenin, ki je odraščala v Kraljevu, v Srbiji, zadnjih 12 let pa živi in dela v Bosni in Hercegovini.

 

Depresija, narcisizem in osamljenost (Delo.si, 02. 04. 2022)
Depresija in narcisizem sta si na prvi pogled kot noč in dan. Toda ali to res drži?

Osamljen človek ima občutek, da ni deležen nikogaršnje ljubezni – da ga nihče ne mara oziroma da nikomur ni mar zanj – kar pa pomeni tudi, da nihče ne mara biti deležen njegove ljubezni. In kaj pomeni ljubiti – če na ljubezen pogledamo širše in jo razumemo ne le kot ljubezen do življenjskega sopotnika, ampak tudi kot ljubezen do svojega otroka ali kot naklonjenost do sodelavca, soseda ali pacienta? Ena od razlag zaljubljenosti in ljubezni pravi takole. Ko se nekdo v nekoga zaljubi, je v resnici v tem drugem zagledal neko dobro lastnost, ki je sam nima. 

 

V Zdravstvenem domu Ljubljana izbrali najboljšo ekipo v reševanju vitalno ogroženih pacientov  (STA, 01. 04. 2022)

V Simulacijskem centru Zdravstvenega doma Ljubljana-Center je danes potekalo šesto tekmovanje zdravstvenih ekip v reševanju vitalno ogroženih pacientov "Best CPR team", na katerem je zmagala ekipa študentov ljubljanske medicinske fakultete.

 

Umetnik s fascinacijo zre v možgane, znanstvenik s fascinacijo gleda na umetnost
Predavanje nevrologa Zvezdana Pirtoška v sklopu 14. Kulturnega bazarja (MMC RTV Slovenija, 01. 04. 2022)

"Danes bolj kot kdaj koli moramo imeti upanje. Upanje nam dajeta tako znanost kot tudi umetnost," pravi nevrolog Zvezdan Pirtošek, ki je predaval v sklopu 14. Kulturnega bazarja v Cankarjevem domu.

 

MAREC 2022

Zrcalce zrcalce, nevronom povej ...(Prvi program Radia Slovenija, 31. 03. 2022)
Kdaj v ogledalu prepoznamo svoje telo? In kaj, če ga ne?

V peti, zadnji epizodi v seriji Od glave do pet, v kateri smo raziskovali pisani svet sodelovanja možganov in drugih delov telesa, bomo naše podobe "postavili na ogled". Kdaj v razvoju možganov ti omogočijo, da v gledalu prepoznamo sebe? Kaj pa na fotografijah sebe, ko smo bili malo mlajši? In kdaj nam naši možgani lahko, zlasti v jeseni življenja, ponagajajo, da sami sebe v ogledalu ne prepoznamo? O tem z asist. dr. Kajo Hacin Beyazoglu (Oddelek za psihologijo, FF UL) in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom (Nevrološka klinika, Medicinska fakulteta UL). 
 

Glavobol
Direktorja ZZZS bi lahko zabolela glava le, če bi odhodki ZZZS presegli načrtovani letni plan.(Delo.si, 31. 03. 2022)

V zadnjem letu so mnogi politični analitiki napovedovali, da bo zdravstvo osrednja predvolilna tema – zaradi nikoli rešenih problemov z dostopnostjo do zdravljenja, ki jih je epidemija stopnjevala do neznosnega ogrožanja življenj državljanov. Zato sem zdaj, ko so z začetkom kampanje vse stranke objavile volilne programe, z zanimanjem prebral načrte, namenjene reševanju problemov z zdravstvenim sistemom. In predvsem načrtom za reševanje osrednjega problema, ki ga ljudje najbolj čutimo – kriminalno dolgih čakalnih vrst.

 

Odličja Zdravniške zbornice Slovenije in prejemniki za leti 2020 in 2021 (Zdravniška zbornica Slovenije, 30. 03. 2022)

Odličja Zdravniške zbornice Slovenije za leti 2020 in 2021 prejme 16 izjemnih zdravnic, zdravnikov, zobozdravnikov in zobozdravnic. Med njimi bosta podeljeni dve najvišji odličji za življenjsko delo – Hipokratovi priznanji.   

Hipokratovo priznanje za leto 2020 bo prejel prof. dr. Igor Švab, dr. med., za izjemno strokovno, organizacijsko in stanovsko delo na področju uveljavitve družinske medicine v Sloveniji in tujini ter bistven prispevek k ugledu slovenskega zdravništva. 

Hipokratovo priznanje za leto 2021 za izjemen prispevek k ugledu in razvoju slovenskega zdravništva in zobozdravništva ter predano mentorsko delo pa bo prejel doc. dr. Dušan Grošelj, dr. dent. med.

 

Kako izboljšati sistem javnega zdravstva? (TV Slovenija 1, Odmevi, 30. 03. 2022)

Kako izboljšati sistem javnega zdravstva? Odgovor na to vprašanje ponuja več zdravniških organizacij v premislek javnosti in kandidatom na volitvah. Izboljšati je treba delovne razmere v javnem zdravstvu, zavode reorganizirati, omogočiti fleksibilno nagrajevanje, da nam zdravniki ne bodo bežali v tujino. Kakih 50 na leto jih odide. Če bi hoteli imeti... Če bi imeli enako povprečju, kot ga ima Evropska unija, nam namreč manjka več kot 1000 zdravnikov.

 

Nova zdravila za boljši jutri (Delo.si, 31. 03. 2022)
Farmacevtska industrija ponuja izbiro možnosti za čim bolj individualno načrtovanje zdravljenja.

Ena od več tisoč redkih bolezni, o katerih je v javnosti več slišati predvsem na dan, ki je v mednarodnem merilu posvečen tem boleznim, je spinalna mišična atrofija (SMA). Gre za hudo prirojeno bolezen, za katero še pred nekaj leti ni bilo zdravila. 
V najhujši obliki, ki lahko prizadene že novorojenčke, mali bolniki brez zdravljenja ne bi dočakali niti drugega rojstnega dneva. Pri nas se s to težko boleznijo spopada več kot sto otrok in odraslih; novica, da se širi nabor zdravil zanjo, vliva bolnikom in njihovim družinam novo upanje za boljši jutri.

 

Sedem ukrepov, da bi obdržali zdravnike (Delo.si, 30. 03. 2022)
Kar 15 odstotkov mladih zdravnikov, ki so diplomirali med 2015 in 2020, ne dela v medicini ali pa ne v Sloveniji.

 V Sloveniji manjka tisoč zdravnikov, da bi dosegli povprečje števila zdravnikov v državah OECD. Ob tem je zanimiv podatek registra poklicev, da so med leti 2010 in 2020 priznali kvalifikacijo v tujini 557 zdravnikom in 34 zobozdravnikom, ki so pridobili izobrazbo v Sloveniji. Toliko zdravnikov in zobozdravnikov je torej v tem času bodisi trajno bodisi začasno Slovenijo zapustilo in delajo v tujini.
 

Bo Slovenija valilnica medicinskega kadra za druge države ali pa bomo vendarle izboljšali razmere v zdravstvu in v akademski medicini, tudi z novim Nacionalnim univerzitetnim medicinskim centrom? (Zdravstveniportal.si, 30. 03. 2022)

Prof. dr. Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana in eden od pobudnikov za novi Nacionalni univerzitetni medicinski center: »Imamo zglede; Klinični oddelek za hematologijo, denimo, je vesoljska ladja. Vendar je do tega lahko prišlo šele po dolgih letih moledovanja ter uporabljanja najrazličnejših trikov in zvijač za prikaz tega, kako hudo je bilo za bolnike v starih razmerah, na starem oddelku; z novim pa se je odprl nov svet. Želimo si, da bi bilo takih svetov več – oziroma da bi bilo tako v celotni medicini.« 

 

Zvezdan Pirtošek - plenarno predavanje na Kulturnem bazarju 2022 (RTV SLO, 31. 03. 2022)
Umetnost kot preplet čuta, misli, giba in čustev: nevrobiološke poti k blagostanju človeka in družbe

Nevroznanstvene raziskave zadnjih dveh desetletij vse bolj jasno odkrivajo, da ima umetnost pomemben vpliv na možganske procese – omogoča namreč integracijo čutilnih, pozornostnih, spoznavnih, čustvenih, motoričnih in avtonomnih procesov, kar se fenomenološko lahko prevede v občutenje blagostanja. Pomembno je razumeti, da se ta integracija najbolj učinkovito vzpostavi že v ranem otroštvu, da pa – vzpostavljena in dograjevana – tudi v visoki starosti omogoča blagostanje in višjo kakovost življenja ter preprečuje ali pa odlaga nekatere nevrološke motnje (npr. demenco).

 

VABILO na okroglo mizo: Kako se spreminja obravnava otrok s SMA v razvojni  ambulanti (Medicina danes, 25. 03. 2022)

Obravnava otrok s spinalno mišično atrofijo (SMA) se spreminja. Nova zdravila učinkovito ustavijo bolezen in ponujajo do nedavnega neverjetne možnosti zdravljenja, katerega posledica je lahko tudi skoraj normalen razvoj otrok. A izzivi ostajajo. Otroci s SMA še vedno potrebujejo timsko multidisciplinarno obravnavo in spremljanje.
Kaj lahko zanje naredimo v razvojni ambulanti, da jim pomagamo izkoristiti ves potencial, ki ga odklepa zdravljenje z zdravili, bosta spregovorila izr. prof. dr. Damjan Osredkar, predstojnik kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki v UKC Ljubljana, in njegova sodelavka Alenka Piskar, diplomirana fizioterapevtka.

 

Prof. dr. Borut Peterlin: Tri do pet odstotkov Slovencev ima genetsko nagnjenost k življenje ogrožajočim boleznim (Medicina danes, 25. 03. 2022)

V Sloveniji smo bili med prvimi državami, ki so v zdravstveni sistem vpeljale sodobno tehnologijo za genomsko sekvenciranje, ki prinaša...

 

Predstavitev monumentalnega dela prof. dr. Zvonke Zupanič Slavec (Novi glas, 24. 03. 2022)

V ponedeljek, 14. marca 2022, je bilo v videokonferenčni "virtualni sobi" Odbora za zgodovino medicine in zdravstva severnega Jadrana (Conservatorio di Storia Medica e Sanitaria AltoAdriatica) strokovno srečanje na izredno visoki ravni. Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica katedre za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je predstavila svojo enciklopedijo vstirih
knjigah z naslovom Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem.

 

Možgani na dlani-Kakšen spomin imajo naše mišice? RTV SLO, 24. 03. 2022)

Kakšen spomin imajo naše mišice?
Četrta epizoda serije Od glave do pet! Z nami v svet nevronov potujeta Saša Taraniš, vodilni strokovnjak s področja boksa pri nas, in prof. dr. Zvezdan Pirtošek

 

Klinikfest 2022-dvodnevni vseslovenski maraton kliničnih veščin (Dostop.si, 23. 03. 2022)

Tutorstvo MF UM dogodek v sodelovanju s kliničnimi tutorji in gostujočimi predavatelji iz UKC MB organizira za študente 4., 5., 6. letnika in absolvente splošne medicine Medicinske fakultete Univerze v Mariboru ter Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Udeležbo na dogodku bomo omogočili 36 študentom MF UM in 12 študentom MF UL.​​​​​​​

 

NAPOVED - SLOVENIJA, 23. 03. 2022

18.00 prvo predavanja iz cikla Umetnost, možgani, telo, sodeloval bo biolog, doktor medicinskih znanosti, redni profesor na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in vodja raziskovalnega programa Celična fiziologija Robert Zorec; MGLC Švicarija, LJUBLJANA

 

Slovenski genom, bližnjica do zdravja (Delo.si, 21. 03. 2022)
Poznavanje nacionalnega genoma je del evropskega projekta, ki bo omogočil hitrejše diagnosticiranje.

V raziskavo, ki jo izvajajo strokovnjaki z Medicinske fakultete v Ljubljani, UKC Ljubljana in Univerze v Mariboru, se lahko vključi vsak zdrav prebivalec ali prebivalka Slovenije s prijavo na spletni naslov redke.bolezni(at)kclj.si, ki ga najdemo na včeraj vzpostavljeni spletni strani redke bolezni. Po tem, ko bo prejel v podpis soglasje, bo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana oddal pet mililitrov venske krvi, iz katere bodo sekvencionirali njegov genom. Kdo je zdrav? Tadej Battelino odgovarja, da je zdrav vsakdo v poznih letih, ki nima genetske bolezni. Genska slika bo sestavljena na podlagi 2800 do 3000 zdravih prebivalcev Slovenije.
 

Pridobitev slovenskega genoma bo olajšala diagnostiko redkih bolezni (RTV SLO, 21. 03. 2022)

Skupina raziskovalcev Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in obeh kliničnih centrov se je  priključila evropskemu projektu  Genomic Data Infrastructure. V okviru projekta  bodo strokovnjaki pridobili Slovenski genom, ki bo izredno olajšal genomsko diagnostiko v Sloveniji, tudi na področju redkih bolezni, saj bo v skupno evropsko bazo združil podatke o genetski variabilnosti reprezentativnega vzorca zdravih prebivalk in prebivalcev Slovenije. Zdrave Slovence vabijo k darovanju nekaj kapljic krvi. Prijave zbirajo na spletni strani redkih bolezni.

 

Karies zgodnjega otroštva ena najpogostejših kroničnih bolezni otrok (Ljubljanske novice, 19. 03. 2022)

Pri projektu Ustno zdravje sodelujejo Zdravniška zbornica Slovenije, Stomatološka sekcija in Sekcija pedontologov Slovenskega zdravniškega društva, Nacionalni inštitut za javno zdravje in študenti dentalne medicine. Projekt letos teče že 3. leto v okviru svetovnega dneva ustnega zdravja, ki je 20. marca.  
Predstavil je tudi podatke Katedre za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Stomatološko kliniko UKC Ljubljana v letu 2019 izvedla Nacionalno raziskavo o ustnem zdravju prebivalcev Slovenije in je bila tokrat prvič predstavljena na novinarski konferenci. 

 

Bolnik z imenom in priimkom (Delo.si, 18. 03. 2022)
Naše zdravstvo je predvsem veselica za sistemske igralce. Njihov poker za denar pa nima zveze s potrebami bolnika, ki kot zavarovanec vse plača.

»Bolnik v središču sistema« je sedanje geslo vseh političnih strank, ki pričakujejo uspeh na bližajočih se volitvah. Ampak bolnik je v središču sistema že ves čas, odkar se Slovenija ukvarja z zdravstveno politiko. Že ves ta čas se zdravstveni sistem vrti okoli anonimnega bolnika, ki je brez osebne zavarovalniške police samo nemočna frnikola v sredini igralne plošče. To sistemskim igralcem omogoča, da si z birokratskim frcanjem abstraktnega bolnika levo in desno, naprej in nazaj priborijo čim več zdravstvenega denarja.

 

Od glave do pet: sinhronizacija možganov in telesa (RTV SLO, 17. 03. 2022)

Ljudje se sinhroniziramo na različne načine, ko vstopamo v interakcijo drug z drugim. Ujeti korak in plesni ritem, zrcaliti držo in geste, izmojstriti ročne in poklicne spretnosti, uskladiti življenjske cikle in intimno življenje … To so veliki individualni izzivi že za posameznikovo telo in možgane, kaj šele za dve ali celo več oseb. Kako se torej sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih, kakšni procesi potekajo v človeškem telesu? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi oddaj Možgani na dlani in Frekvenca X. Sogovorniki:nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevroznanstvenik in psiholog prof. dr. Uri Hasson, prof. dr. Gregor Geršak s Fakultete za elektrotehniko UL in umetnostne plavalke kluba Katalina.

 

NOVO ODKRITJE SLOVENSKE ZNANOSTI V SVETOVNO ZELO UGLEDNI ZNANSTVENI REVIJI (SiolNET, 14. 03. 2022)
Dosežek, ki prispeva k izkoreninjenju lakote, ima slovenski podpis 

Napredek pri razumevanju načinov, kako rastlinski škodljivci uničujejo pridelek, bo prispeval k zagotavljanju varne svetovne preskrbe s hrano, so poudarili v raziskavi sodelujoči znanstveniki s Kemijskega inštituta v Ljubljani.
Slovenski prispevek sta zagotovila še asist. dr. Mojca Mally in izr. prof. dr. Jure Derganc z Inštituta za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter doc. dr. Nada Žnidaršič z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

 

Večerna akademija 2021/2022: »Duševne stiske in duhovna iskanja mladih«( Družina.si, 15. 03. 2022)

Predavanje je šesto v nizu dogodkov, ki se imenujejo Večerne akademije in ki potekajo mesečno vseskozi tekoče študijsko leto 2021/2022. Na Večerni akademiji meseca marca bo predaval prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, predavatelj in raziskovalec na Katedri za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in vodja Enote za psihoterapijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana.

 

Predstavitev projekta »Ocena izkušenj in izidov zdravstvene oskrbe pacientov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi v ambulantah družinske medicine v Sloveniji (PaRIS)« (GOV.SI, 14. 03. 2022)

V petek, 11. marca je Zdravstveni dom Ljubljana pod okriljem Ministrstva za zdravje, skupaj z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje predstavil projekt »Ocena izkušenj in izidov zdravstvene oskrbe pacientov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi v ambulantah družinske medicine v Sloveniji (PaRIS)«.

 

Klicni center prenehal z delovanjem, v dveh letih odgovorili več kot 379 tisoč klicateljem (Ljubljanainfo, 14. 03. 2022)

Klicni center je v dveh letih delovanja zagotovil odgovore več kot 379.000 klicateljem. Vladni klicni center za informacije o novem koronavirusu od danes ne deluje več. Kje lahko kljub temu dobite informacije?
V klicnem centru so informacije klicateljem podajali študenti Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, proti koncu delovanja klicnega centra pa tudi študenti Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. 

 

Število okužb s koronavirusom še visoko. Petrovec: "Nismo še odkljukali vseh točk epidemije." (Večer, 12. 03. 2022)

"Bojim se, da še nismo odkljukali vseh kljukic v tej epidemiji," pravi Miroslav Petrovec, predstojnik inštituta za mikrobiologijo in imunologijo. Predvsem ga skrbi to, da je primerov vse več kljub letnemu času, saj bi se moralo število okužb sedaj zmanjševati. K sreči se število okužb z omikronom ne prevaja v število...

 

V projektu Paris o izkušnjah kroničnih bolnikov z zdravstveno oskrbo na primarni ravni (Sta.si, 11. 03. 2022)

Predstojnica katedre za družinsko medicino ljubljanske medicinske fakulteta Marija Petek Šter je dejala, da so se mnogi še pred leti spraševali, zakaj bi v družinski medicini sploh izvajali raziskave. Projekt Paris tako po njenih besedah odseva trend naslednjega desetletja raziskav v medicini, v kateri bodo v ospredje postavljeni pacienti. Sama pa pričakuje, da bodo rezultati projekta pokazali visoko kakovost slovenske družinske medicine.
 

Nacionalno medresorsko usposabljanje Kulturni bazar 2022 (Mlad.si, 09. 03. 2022)
V četrtek, 31. marca 2022, bo med 8. in 20. uro, v Cankarjevem domu v Ljubljani, potekal štirinajsti Kulturni bazar - nacionalno medresorko strokovno usposabljanje.

Letošnji plenarni govorec bo prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog, predstojnik Katedre za nevrologijo Medicinske fakultete UL, s predavanjem Umetnost kot preplet čuta, misli, giba in čustev: nevrobiološke poti k blagostanju človeka in družbe.

 

Alojz Ihan: Skupinska slika z epidemijo (N1 SLO, 09. 03. 2022)

Petnajstega februarja je ministrstvo za zdravje na Brdu sklicalo “posvet slovenskega zdravstva o epidemiji”. Bilo nas je 34 strokovnjakov in direktorjev zdravstvenih ustanov, pa seveda minister za zdravje in člani vladne Strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19. 
 

Pomežik možganom
Možgani na dlani: nevron pred mikrofon (RTVSLO.SI, 04. 03. 2022)

V prvi epizodi serije Od glave do pet se sprašujemo – zakaj mežikamo? In kaj imajo s tem naši možgani? Z odgovori nam pomaga nevrolog, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

 

Otroci spijo
Nihče nima pravice posegati v naš mir, ker gre za naša življenja, za življenja naših otrok, za njihov mir, njihove sanje. (Delo.si, 04. 03. 2022)

Vojaški napad, ki ga je v teh dneh izvedla Rusija na Ukrajino, je v trenutku obsodil ves svet. Pa ne le obsodil, ampak je s svojimi dejanji takoj aktivno vstopil v spopad (oboroževanje, gospodarske, finančne, prometne in druge blokade). Politični odločevalci številnih držav so v nekaj dneh naredili poteze, ki so bile v predkoronskem obdobju nepredstavljive.

 

Začetek preventivne akcije 40 dni brez alkohola (2. 3.–16. 4. 2022) (si24news, 03. 03. 2022)

Akcijo 40 dni brez alkohola soorganizirajo Slovenska karitas, Javna agencija RS za varnost prometa, NIJZ in Med.Over.Net s podporo pridruženih organizacij: Zavod Varna pot, Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani (projekt Sporočilo v steklenici – www.NALIJEM.SI), Društvo Žarek upanja, Zavod Vse bo v redu, Zveza klubov zdravljenih alkoholikov, Društvo abstinent, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije in Društvo »Up« ter letošnji gost Zveza kulturnih društev Slovenije.

 

Ob svetovnem dnevu sluha pozivi za priznanje naglušnosti kot poklicne bolezni
Opozorili so tudi na pomen preventivne zaščite sluha (MMC RTV SLO, 03. 03. 2022)

Poklicna naglušnost pomeni, da ima nekdo zaznavno naglušnost, ki je zelo podobna starostni naglušnosti, vendar je vzrok za nastanek te naglušnosti delo, ki ga je nekdo opravljal, je, kot so sporočili z zveze, pojasnila predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela prometa in športa Metoda Dodič Fikfak. Kot je še poudarila, "poklicnih bolezni zaradi poklicne naglušnosti danes ne bi smelo več biti, če bi upoštevali osnovna pravila zaščite sluha in nizkega hrupa v industriji".

 

Prvič v človeku bije živalsko srce (Prvi program Radia Slovenija, 01. 03. 2022)
"Če se bo dobro izšlo in nam bo uspelo dobiti vsa dovoljenja, ne bo nikogar več, ki bi umrl zaradi pomanjkanja organov," pravi prof. Mohiuddin

Sedmega januarja letos so v Medicinskem centru Univerze v Marylandu v Združenih državah Amerike prvič do zdaj človeku uspešno presadili živalsko srce. Bolnik za zdaj dobro okreva. 
Sodelujejo: kirurg prof. dr. Muhammad Mohiuddin (Medicinski center Univerze v Marylandu), kardiolog prof. dr. Bojan Vrtovec in kirurg doc. dr. Ivan Kneževič (Univerzitetni klinični center Ljubljana) ter travmatolog Andrej Gadžijev (Slovenija-transplant).

 

Srce in možgani sodobne hematološke klinike (Delo.si, 01. 03. 2022)
Na KOH bolnikom zagotavljamo vrhunsko diagnostiko, povsem primerljivo z najrazvitejšimi podobnimi enotami v razvitem svetu.

Hematološki bolnik, posebno tisti, ki zboli zaradi rakavih bolezni krvi, je eden najtežjih bolnikov v medicini. Zakaj? Zaradi odpovedi tovarne krvnih celic, to je kostnega mozga, so pogoste okužbe, krvavitve in slabokrvnost. Posledično mu lahko odpovedo srce, pljuča, ledvici, jetra, prebavila …, sledijo okužbe vseh vrst, presaditev ... Skratka, ni da ni! Zdravljenje je agresivno, naravnano na zgornjo mejo težav in bolečin, ki jih odrasel človek še zmore preživeti. Smo dobra ekipa in naredimo vse in še več. 

FEBRUAR 2022

'Poznamo do 8.000 redkih bolezni, največji problem je pomanjkanje zdravnikov' (24 ur.com, 28. 02. 2022)

Zdravnica na oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana in profesorica na ljubljanski medicinski fakulteti Mojca Žerjav Tanšek pa je pojasnila, da je število redkih bolezni že večje – trenutno jih poznamo do 8.000: "Vsako leto odkrijemo z novimi metodami genetskih preiskav po več kot 200 novih genov, ki povzročajo bolezni – to pomeni 200 novih bolezni letno."
 

Brez eKartona je težko obravnavati osebe z redkimi boleznimi (Delo.si, 28. 02. 2022)
Zgodnje odkrivanje bolezni s presejanjem in enoten elektronski karton sta pri redkih boleznih nepogrešljiva. Za malega Žigo je bila diagnoza prepozna. 

»Upamo, da bo ministrstvo še v tem mandatu omogočilo financiranje razširjenega presejalnega testiranja. To nam daje možnost pravočasnega zdravljenja ljudi in zmanjšanja stroškov, povezanih s temi boleznimi. Naš cilj je tudi, da bi vsako leto zdravstvenemu svetu predlagali smiselno razširitev presejalnega testiranja ljudi,« je na nedavnem srečanju v okviru društva za srčne in žilne bolezni Slovenije dejal prof. dr. Tadej Battelino, s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na pediatrični kliniki.

 

Bojana Beović, infektologinja, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije: Narava bo šla svojo pot in se ne bo ozirala na naše želje. (Dnevinkov objektiv, 26. 02. 2022)

Že pred pandemijo je bila v Sloveniji znana osebnost iz sveta zdravstva. Danes obraz in glas infektologinje Bojane Beović bržkone poznata vsaka odrasla prebivalka in prebivalec.

 

Žrtve covida-19 tudi še neodkriti rakavi bolniki (Delo.si, 26. 02. 2022)
Če opazimo kakršnokoli spremembo, ki bi lahko kazala na raka, je treba poiskati pomoč pri zdravniku.

»Ljudi pozivamo, naj gredo k zdravniku, če imajo kakšne znake. Naj ne čakajo doma!« je dejala prof. dr. Irena Oblak, strokovna direktorica Onkološkega inštituta, kjer zdravijo večino bolnikov z rakom v Sloveniji.

 

Prof. dr. Bojan Tepeš: “Država bi morala biti vesela zasebne iniciative v zdravstvu” (Spletni portal novice.si, 25. 02. 2022)

Prof. dr. Bojan Tepeš je vrhunski gastroenterolog, že iz otroških let ga spremljata vedoželjnost in težnja po raziskovanju. Predstavljata gonilo njegovega dela, ki je cenjeno doma in v tujini.

 

Prof. dr. Zlatko Fras: Pravi čas za novo strategijo proti holesterolu (Medicina danes, 25. 02. 2022)

Ko govorimo o celostni obravnavi hiperholesterolemije in preprečevanju ateroskleroze, je med prvimi gonilci premikov k še ambicioznejšim ciljem nižanja škodljivih maščob gotovo prof. dr. Zlatko Fras, specialist interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine, strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana, predsednik Združenja kardiologov Slovenije in dve desetletji vodja Nacionalnega programa primarne preventive srčnih bolezni.
 

Nove smernice za obravnavo prsne bolečine (Medicina danes, 25. 02. 2022)

Prof. dr. Matjaž Bunc s KO za kardiologijo UKC Ljubljana je na srečanju Neinvazivno zdravljenje stabilne koronarne bolezni (MONS22) predstavil zadnje smernice za oceno in diagnozo prsne bolečine ameriških strokovnih združenj AHA, ACC in drugih. Ob tem je prikazal vso kompleksnost ocenjevanja in odkrivanja prsne bolečine, do katere pripeljejo številni različni vzroki. Kot je poudaril, je pri tem najpomembneje s pomočjo diagnostičnega algoritma opredeljevanja bolečine v prsnem košu prepoznati okoli pet odstotkov primerov, kjer gre za življenje ogrožajoče dogajanje.

 

Novi načrt za obravnavo redkih bolezni je pripravljen (Medicina danes, 25. 02. 2022)

V Sloveniji je bil na področju obravnave redkih bolezni narejen pomemben korak naprej, saj je strokovna delovna skupina, katere član je prof. dr. Borut Peterlin s Kliničnega inštituta za genomsko medicino pripravila nov nacionalni načrt obravnave do leta 2030 in tudi akcijski načrt za leti 2022 in 2023, ki predvideva tudi glavna vlaganja na tem področju in ga je že potrdil tudi zdravstveni svet.
 

S prof. dr. Marijo Petek Šter o uspešnosti srčno-žilne preventive v Sloveniji (Medicina danes, 25. 02. 2022)

S srčno-žilno preventivo v Sloveniji začnemo razmeroma zgodaj, in sicer v referenčnih ambulantah s presejalnim programom ugotavljanja dejavnikov tveganja, kot je holesterol, pri starosti 30 let (evropske smernice priporočajo presejanje pri 40 letih za moške in 50 letih za ženske). Kako uspešni smo in kako vidi vlogo družinskih zdravnikov na tem področju, smo se pogovarjali s prof. dr. Marijo Petek Šter.
 

Sežig odpadkov ima dolgoročne posledice (Delovna skupina za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje pri ZZS) (Medicina danes, 25. 02. 2022)

Delovna skupina za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje pri Zdravniški zbornici Slovenije je ob postopku sprejemanja nove uredbe o sežiganju odpadkov v Sloveniji opozorila na njene pomanjkljivosti. Kot poudarjajo, želijo, da se področje sežiga odpadkov uredi odgovorno: torej, da se to počne tam, kjer bo najmanj vpliva na okolje in ljudi, z zagotovitvijo varnih sodobnih tehnologij, uveljavitvijo vseh evropskih zahtev in popolno izločitvijo sosežiga.

 

Doc. dr. Urh Grošelj: Prihodnost je v primordialni preventivi srčno-žilnih bolezni v pediatrični dobi (Medicina danes, 25. 02. 2022)

Po več letih prizadevanj je zdravstveni svet konec prejšnjega leta odobril program za genetsko presejalno odkrivanje in celostno obravnavo otrok in mladostnikov z družinsko hiperholesterolemijo, ki bo omogočil financiranje vseh tistih dejavnosti, ki se na področju družinske hiperholesterolemije v Sloveniji že izvajajo, pa so doslej potekale v okviru raziskovalnih in podobnih projektov. Med drugim se tako odpira možnost za celosten pristop pri genetski diagnostiki, ki bo vključeval tudi kaskadno presejanje svojcev, je povedal doc. dr. Urh Grošelj s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki v Ljubljani.
 

Samomor je mnogo več kot individualno dejanje
Se v suicidologiji dogaja paradigmatski obrat? (Prvi program Radia Slovenija, 22. 02. 2022)

"Pri nas pričakujemo, da moški opravljajo tipično maskulino vlogo, služijo denar, doma ne govorijo o svojih osebnih težavah, čutenjih, občutkih. Kar pomeni, da v bistveno manjšem odstotku razkrijejo svoje težave in poiščejo pomoč. Drug pomemben vidik je raba alkohola, ki je bistveno višja pri moških. Pri nas gresta alkohol in samomor precej z roko v roki." Dr. Alja Videtič Paska, MF UNI LJ

 

Poslovil se je dr. Štefan Adamič
(*3. 8. 1926-t27. 1. 2022), rojen v Kompoljah (Naš Kraj, 23. 02.2022)

Dr. Adamič je bil član ali vodja različnih slovenskih, jugoslovanskih in mednarodnih združenj in odborov za znanstveno informiranje in za družbeni sistem informiranja. Bil je med ustanovitelji Slovenskega društva za medicinsko informatiko, njegov prvi predsednik in njegov častni član, Medicinska fakulteta pa mu je podelila naslov zaslužni profesor (1996).

 

Zaloška in Letališka neprimerni za sežigalnico (Delo.si, 22.02.2022)
V Ljubljani proizvedemo 113 tisoč ton komunalnih odpadkov – Investicija v sežigalnico ocenjena na sto milijonov evrov

V prestolnici letno ustvarimo 35.000 ton komunalnih odpadkov, ki jih ni mogoče premerno ločiti in reciklirati, zato potrebujemo sežigalnico. Po opravljenih študijah v tujini imajo sežigalnice, kljub najsodobnejšim tehnologijam močan vpliv na okolje, zato je izbira lokacije izjemno pomembna.

 

Andrej Omejc: Glasbe ne bom podredil medicini (Modre novice, 21. 02. 2022)

Saksofon ali medicina? »Oboje,« pravi Domžalčan Andrej Omejc, odličen saksofonist in študent medicine, čeprav ve, da ni več dolgo čas, ko se bo moral odločiti, kateremu področju se bo posvetil v večji meri. Upa, da bo to odločitev prineslo življenje samo po sebi, saj uživa tako v študiju medicine kot glasbenem udejstvovanju. Doktor saksofona pravijo poznavalci, da že je, le še eno leto ga loči tudi od naziva doktor medicine. Kamorkoli bo življenje zaneslo 23-letnega Domžalčana, ki tudi ob velikih uspehih ostaja skromen, smo prepričani, da bo pustil velik pečat.

 

O izolaciji in kužnosti (Delo.si, 18. 02. 2022)
Trajanje izolacije moramo razlikovati od trajanja bolniškega dopusta. Po desetih dneh zdrava oseba ni več kužna, lahko pa mora ostati na bolniškem dopustu.

Podatki iz raziskav, na temelju katerih bi spremenili priporočila, ki smo jih napisali aprila 2021 o trajanju izolacije imunsko zdravih oseb z blagim oziroma zmernim potekom covida-19 ali z brezsimptomno okužbo s sars-cov-2, so omejeni. Raziskav o trajanju kužnosti pri različici omikron, ki bi bile neposredno povezane z zmožnostjo virusnega pomnoževanja (viabilnost virusa), še ni, prav tako tudi ne epidemioloških raziskav o prenosu okužbe (na primer med družinskimi člani).

 

Omikron v deželi Danski (Delo.si, 18. 02. 2022)
Glede dolgoročnih učinkov množičnega prekuževanja nihče v resnici ne more vedeti, kaj se bo pokazalo, tu smo goli in bosi prepuščeni naravi.

Glede dolgoročnih učinkov množičnega prekuževanja nihče v resnici ne more vedeti, kaj se bo pokazalo, tu smo goli in bosi prepuščeni naravi.

 

Približno pet odstotkov prebivalcev ima eno od skoraj 7000 redkih bolezni (MMC RTV SLO, 17. 02. 2022)
29. februar je svetovni dan redkih bolezni

Redke bolezni so zelo pogosto genetske, večina se jih začne v otroštvu. Za nadaljnjo kakovostno obravnavo ljudi z redkimi boleznimi je nujna čimprejšnja uvedba enotne e-kartoteke na primarni ravni, so prepričani zdravniki.

 

Nova medicinska fakulteta bo dražja (Dnevnik.si, 16. 02. 2022)

Nov kampus medicinske fakultete na Vrazovem trgu bodo, kot kaže, projektirali v biroju Multiplan arhitekti, ki je zmagal na nedavno zaključenem arhitekturnem natečaju. Na medicinski fakulteti so računali, da jih bo naložba stala 26 milijonov evrov brez DDV, a arhitekti opozarjajo, da je številka nerealna.
 

Predlogi: Ukinitev karanten, konec testiranja zaposlenih, ponekod odprava PCT-pogoja
V bolnišnicah se zaradi covida-19 zdravi 541 bolnikov (MMC RTV SLO, 15. 02. 2022)

Zdravstveno ministrstvo in predstavniki razširjene strokovne skupine za covid-19 so dorekli nekaj priporočil, kako polagoma sproščati protiepidemične ukrepe. Po navedbah Alojza Ihana so se zavzeli tudi za odpravo mask v šolskih razredih.

 

Pozitivni na hitrem ali PCR-testiranju še po koncu izolacije (Delo.si, 14. 02. 2022)
Covid-19 PCR-test lahko zazna še ostanke genomskega materiala virusa. Ali so osebe še kužne, ni mogoče določiti.

Na ljubljanskem Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) pojasnjujejo, da testa, s katerim bi dokazali, da ste po desetih dneh od okužbe še vedno kužni, ni. Če ste po nekem določenem času še vedno pozitivni na hitrem testu, potem se lahko naredi še PCR-test. 
 

Pitje alkohola in regeneracija po telesni vadbi (Delo.si, 13. 02. 2022)
Še posebej premislite o »rehidraciji« po hujših naporih. Takrat je v mišicah veliko vnetja, pa tudi drugod po telesu.

Pivo po skupni vadbi prijateljev je za nekatere skoraj obred. Družabnost je nujna stvar, je dobrina, alkohol pa po naporu negativno vpliva na polnjenje mišične zaloge v obliki glikogena. 
Ta sestavek morda nekaterim ne bo všeč. Zato ga raje ne berite! Še posebno ker trenutna javna priporočila za preventivno prehrano ne svetujejo pitja alkohola v prid zdravja in postavljajo na laž tudi tistih nekaj opornih točk za več kot en kozarček vina.
 

INTERVJU: PROF. DR. BOJANA BEOVIĆ (Siol.net, 12. 02.2022)
"Naše razmere niso bile niti blizu tistim v Bergamu ali na Švedskem"

 Vrnitev k staremu normalnemu bo najbolj odvisna predvsem od tega, kako bomo vsi v družbi poskrbeli za varovanje najranljivejših pred pohodom koronavirusa, je prepričana slovenska infektologinja in eden od glavnih obrazov slovenskega boja proti pandemiji.

 

Čustva in svoboda (Delo.si, 05.02.2022)
Epidemija in vse v zvezi z njo je vsem povzročilo ogromno stresa. Ob občutku stresa pa se sprožijo čustveni odzivi. Ti so lahko tudi zelo burni.

Čustva so odzivi na zunanje in notranje dogodke. Ti odzivi so lahko tudi burni in kratki, močni in dolgotrajni. Lahko so prijetni ali neprijetni. Če so prijetni, si jih želimo še več, neprijetne pa bi najraje kar nekam potlačili ali pa se zaradi njih jezimo oziroma dodatno žalostimo.

 

Cepivo in smrt (Delo.si, 04. 02. 2022)
Vprašanje o obveznem cepljenju je pravzaprav vprašanje o izrednosti zdravstvenih razmer.

V mesecu okoli novega leta so v Avstriji sprejeli dva zakona, ki bi tudi pri nas, glede na ostre družbene polemike v preteklosti, morala vzbuditi zelo veliko pozornosti. Sploh ker so za nas »avstrijske rešitve« (poleg »skandinavskih«) v pogovornem jeziku neredko simbol praktičnosti in učinkovitosti. Decembra so torej v Avstriji uzakonili pomoč pri samomoru hudo bolnih, ki jim je od novega leta v lekarnah na voljo ustrezen smrtonosni pripravek. Januarja pa so uvedli obvezno cepljenje proti covid-19.
 

Lani največ primerov sladkorne bolezni pri slovenskih otrocih (24ur.com, 02.02.2022)

V lanskem letu so v Sloveniji pri mladoletnikih odkrili največ primerov sladkorne bolezni tipa ena doslej. Potrdili so jo pri 84 otrocih in mladostnikih, kar je po opozorilih otroškega diabetologa z UKC Ljubljana Tadeja Battelina deset več primerov kot kadar koli prej v enem letu. Ob tem so zasledili veliko več diabetičnih ketoacidoz ob začetku bolezni – to je hudo stanje, ki lahko brez zdravljenja vodi tudi v smrt. Starši namreč zaradi covidnih razmer odlašajo z obiskom izbranega pediatra, opozarja Battelino.

 

Kmalu konec pandemije covida-19? (Delo.si, 02.02.2022)
V vsaki državi so nujni tudi široki pogovori in razprave o pravičnejši viziji za družbo v obdobju pandemije in po njej. V tej razpravi mora imeti glas vsak.

Trenutno se človeštvo spopada z ogromnim valom (cunamijem) okužb z omikronsko različico sars-cov-2. Sredi januarja 2022 je bilo dnevno 125 milijonov okužb, kar je desetkrat več od vrhunca vala z delto aprila lani.
 

JANUAR 2022

Poleg darila prinesejo novorojenčku tudi virus (Delo.si, 31. 01. 2022)
Na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana so sprejeli že več novorojenčkov, ki so se okužili s covidom-19.

V zadnjih tednih je precej okužb s covidom-19 med otroki. Na pediatrični kliniki v UKC Ljubljana, kjer zdravijo najhuje bolne otroke, kljub omikronu zagotavljajo oskrbo vseh malih bolnikov ves čas epidemije in tudi zdaj nemoteno, je zagotovil dr. Marko Pokorn, strokovni direktor pediatrične klinike.
 

Alojz Ihan postal komunikator znanosti 2021  (Delo.si, 27. 01. 2022)
Naziv mu je podelila Slovenska znanstvena fundacija, tudi za serijo prispevkov, objavljenih v Delu. (Delo.si, 27. 01. 2022)

Naziv komunikator znanosti za leto 2021, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija (SZF), je pripadel kliničnemu mikrobiologu in imunologu Alojzu Ihanu. Ta se je odlikoval v obsežnem seznanjanju javnosti o razvoju epidemije covida-19 s pomočjo objav v tisku, izhaja iz utemeljitve nagrade.

 

Petrovec: Delamo do skrajnih zmožnosti, tudi čez noč (MMC RTV SLO, 26. 01. 2022)
IMI je eden od dveh laboratorijev za PCR-teste

Zaposleni na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) delajo na skrajnem robu svojih zmožnosti, od 12 do 14 ur dnevno, je opozoril predstojnik inštituta Miroslav Petrovec.

 

Nedostopnost zdravstva zaradi covida bo pustila posledice tudi pri bolnikih z multiplo sklerozo (MMC RTV SLO, 26. 01. 2022)
Bolezen tisočerih obrazov

Epidemija covida-19 pušča svoj pečat na kroničnih bolnikih, tudi tistih z multiplo sklerozo, saj se je poslabšala dostopnost do zdravstvenega sistema, kar bo verjetno pustilo dolgoročne posledice. Težavo lajšajo zdravila, ki si jih lahko aplicirajo doma.

 

Ihan, Jerala, Trampuž: Miti o cepljenju in omikronu /MMC RTV SLO, 25. 01. 2022)
Intelekta, izobraževalni program

Zadnji dve leti so se pri razlagi epidemije, covida in cepljenja izpostavili tudi trije sogovorniki tokratne Intelekte. To so: imunolog Alojz Ihan, infektolog Andrej Trampuž in sintezni biolog Roman Jerala. Ali ima cepljenje proti covidu še smisel? Kako večkratno cepljenje vpliva na delovanje imunskega sistema? Ali iz pandemije res že prehajamo v epidemijo? Za odgovore je Iztok Konc poklical v Ljubljano na Medicinsko fakulteto, v Berlin na Kliniko Charite in v Ljubljano na Kemijski inštitut. Kakšna so njihova pojasnila in razlage?​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​

 

Ko scenarij življenja piše tesnoba (MMC RTV SLO, 24. 01. 2022)
Vrste anksioznih motenj in načini njihovega zdravljenja

Tesnoba je normalno čustveno stanje, namenjeno našemu preživetju. Kadar se razvije tako močno, da nas ovira v vsakdanjem življenju, govorimo o anksioznih motnjah. Psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek zatrjuje, da lahko anksiozne motnje uspešno zdravimo.​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​

 

Otroški imunolog Tadej Avčin: Skrbi me nepredvidljivost virusa (N1 SLO, 22. 01. 2022)

Prof. dr. Tadej Avčin je glede na to, kako zelo je epidemija covida-19 zaznamovala njegovo delo v preteklih dveh letih in kako zelo vpet je v odpravljanje njenih posledic, javnosti slabo poznan. Je pediatrični imunolog in vodja Kliničnega oddelka za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo na ljubljanski Pediatrični kliniki, kjer skrbijo za male bolnike, ko jim težave povzroča imunski sistem. V zadnjem obdobju so se morali na oddelku zaradi epidemije spoprijeti s povsem novo težavo – večorganskim vnetnim sindromom po prebolelem covidu-19. Življenjsko ogroženi otroci so, kot pravi dr. Avčin, njihov oddelek preplavili "kot cunami".

 

Zadnji dobri možje (Delo.si, 21. 01. 2022)
Epidemija nam je ukradla predstavo, vsakemu posebej in vsem skupaj v naših milijon zasebnih mehurčkih. 

Ko zadnje leto poslušam tožbe o družbeni neenotnosti in razcepljenosti, ki nam jo je prinesla epidemija, mi vedno pride na misel slavni dialog med Tomom Cruisom in Jackom Nicholsonom (Zadnji dobri možje): »I want the truth!« »You can't handle the truth!«* Če že davno pred epidemijo česa nismo zmogli in poznali, je bila to enotnost. Ni bila pandemija tista, ki nas je zaprla v zasebne mehurčke, ampak smo v njih veselo kraljevali in se počutili kot središče sveta že davno prej.​​​​​​​​​​​​​​

 

Tomažič: Krajše izolacije ob dveh pogojih in enem zahtevku (Delo.si, 21. 01. 2022)
Infektolog Janez Tomažič je pojasnil izhodišča za skrajševanje izolacij na sedem dni. 

Na novinarski konferenci o trenutnem poteku epidemije sta sodelovala Mateja Logar, vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje, in infektolog Janez Tomažič.
 

Ihan: Strokovna skupina za covid se je preveč združila z vlado (MMC RTV SLO, 20. 01 2022)
Okrogla miza o vlogi znanosti pri epidemiji 

Nekateri znanstveniki so na okrogli mizi z naslovom Epidemija in znanost(i) ocenili, da ni prav, da so odziv na epidemijo v Sloveniji vodili infektologi. Slišati je bilo tudi kritične besede o prepovedi ivermektina v Sloveniji.

 

Nove redne profesorice in novi redni profesorji Univerze v Ljubljani 2021 (UL, 20. 01. 2022)

Univerza v Ljubljani je v letu 2021 dobila 82 novih rednih profesoric in profesorjev z različnih področij znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in pedagoškega dela. Tokratne slovesne razglasitve so zaradi epidemioloških razmer potekale v hibridni obliki. Prejemnice in prejemniki nazivov so bili prisotni prek zooma, iz Zbornične dvorane pa jih je nagovoril rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič.

 

Kako privabiti zdravnike na primarno raven in jih tam tudi obdržati? (24UR.COM, 19. 01. 2022)

Vse več primerov izgorelosti, razmišljanje o lažjih in bolje plačanih delovnih mestih, odhodi v tujino ... Zdravniška zbornica Slovenije s skupino Mladi zdravniki opozarja na prekomerno obremenjenost zdravnikov na primarni ravni. Kot so poudarili, so bili zdravniki obremenjeni že pred epidemijo covida-19, zaradi nje pa se je količina dela še povečala.​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​

 

Rekorden dnevni prirast okužb. Kdaj bo peti val dosegel vrh, še ni jasno. (MMC RTV SLO, 18. 01. 2022)
V bolnišnicah 575 bolnikov s covidom-19, v ponedeljek jih je umrlo deset

V ponedeljek je bilo po 13.803 PCR-testiranjih potrjenih 8681 okužb. Pozitivnih je bilo 62,9 odstotka izvidov. Vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović medtem poudarja, da še ni jasno, kdaj bo peti val epidemije covida-19 dosegel vrh.

 

OD PODATKOV DO INFORMACIJ: Statistično razmišljanje v vsakdanjem življenju (Regional, 18. 01. 2022)

Predavanje z naslovom Od podatkov do informacije: statistično razmišljanje v vsakdanjem življenju, ki ga bo izvedla Dr. Lara Lusa (UP FAMNIT in UL Medicinska fakulteta), bo potekalo v sredo, 19. januarja, ob 18.00, prek aplikacije ZOOM.

 

Zdravniki Aleksander Merlo, Marko Noč in Aleš Blinc prejeli red za zasluge
Podelitev državnih odlikovanj v predsedniški palači (MMC RTV SLO, 17. 01. 2022)

Predsednik republike Borut Pahor je podelil državna odlikovanja posameznikom s področja zdravstva. Red za zasluge so prejeli zdravniki Aleksander Merlo, Marko Noč in Aleš Blinc.

 

Omikron – boleč začetek konca pandemije? Studio ob 17h (RTV SLO, 17. 01. 2022)

Rekordno število okužb, rekordno število opravljenih testov in rekordno število odstotnih zaradi bolezni in karanten. To je realnost, s katero se soočamo v petem valu epidemije, na katerem jezdi različica omikron. Ko smo že upali, da smo z delto dosegli vrh, je tik pred novim letom omikron znova na preizkušnjo postavil naše zdravje, naš zdravstveni sistem in naše potrpljenje. Kakšne so razmere, katere so novosti glede ukrepov, kakšna so nova znanstvena dognanja in kaj lahko še pričakujemo? O vsem tem v Studiu ob 17.00 voditeljica Katja Arhar in gostje treh strok, ki se v prvih vrstah spopadajo z epidemijo covida-19.

 

Mladi zdravniki o “ministru sladkih besed in grenkih dejanj” (N1 SLO, 14. 01. 2022)

Družinskih zdravnikov je v Sloveniji že dolga leta premalo, ta trend pa so z različnimi ukrepi želeli obrniti številni ministri. Od leta 2019 je med ukrepi tudi možnost dviga plačnih razredov zdravnikom na primarnem nivoju. Ob maksimalnem dvigu se zdravnikova urna postavka zviša s približno 9 evrov na približno 10,8 evra neto. Vsako vlogo za tak dvig mora posebej odobriti ministrstvo, toda v organizaciji Mladi zdravniki Slovenije opozarjajo, da to pod vodstvom Janeza Poklukarja v zadnjih mesecih njihove vloge po tekočem traku zavrača.

 

Izjava Znanstvenega sveta ARRS glede napadov na raziskovalce (Delo.si, 14. 01. 2022)
Opažajo vse več grobih napadov na tiste, ki so najbolj izpostavljeni v boju proti covidu.

Znanstveni svet Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ugotavlja, da se v zadnjem času pojavljajo vedno bolj grobi verbalni in tudi fizični napadi na raziskovalce, ki so najbolj izpostavljeni v boju proti covidu-19.
Predsednik in člani Znanstvenega sveta ARRS:
prof. dr. Peter Križan, predsednik, izredni član SAZU; prof. dr. Željko Knez, izredni član SAZU; prof. dr. Ksenija Geršak; prof. dr. Janko Kos; prof. dr. Miha Škerlavaj; prof. dr. Alenka Zupančič Žerdin

 

Množično testiranje bi lahko povzročilo krizo pomanjkanja reagentov (MMC RTV Slovenija, 13. 01. 2022)
Pogovor z virologinjo Tatjano Avšič Županc

"Od proizvajalcev že dobivamo obvestila, da se bo znova pojavila svetovna kriza in bomo imeli težave z dobavljanjem reagentov," je v Odmevih dejala virologinja Tatjana Avšič Županc.

 

Mineva 100 let od prve uporabe inzulina za zdravljenje sladkorne bolezni (Dostop.si, 12. 01. 2022)

Prvo injekcijo je 11. januarja 1922 dobil 14-letni Kanadčan Leonard Thompson, ki je imel sladkorno bolezen tipa 1. Po tem uspešnem dogodku so se začela prizadevanja za izboljšave v procesu izolacije inzulina in za njegovo širšo dostopnost in uporabo.
“Metoda pridobivanja inzulina se je od takrat nenehno izboljševala. Sedaj pridobivamo inzulin z biotehnološkimi postopki, s pomočjo genetsko spremenjenih bakterij, v katere je bil vstavljen humani gen za inzulin,” je povedala Draženka Pongrac Barlovič s katedre za interno medicino na ljubljanski medicinski fakulteti.

DECEMBER 2021

Brez osebnega zdravnika 130.000 Slovencev, pri iskanju jim bo pomagala aplikacija Zdravniki (MMC RTV SLO, 28. 12. 2021)
Skoraj šest odstotkov zavarovancev je brez osebnega zdravnika

Znanstveno društvo Sledilnik, ki je med drugim izdelalo orodje za spremljanje epidemije covida-19, je pripravilo posebno spletno aplikacijo za iskanje prostih osebnih zdravnikov. Brez osebnega zdravnika je v Sloveniji okoli 130.000 zavarovancev.

 

Špela Miroševič: »Ne bom odnehala!« (Odkrito.si, 27. 12. 2021)
Predstavljamo kandidatke za Slovenko leta: Špela Miroševič, predsednica fundacije CTNNB1

Špela, psihoterapevtka in biopsihologinja, je kot mlada raziskovalka tik pred doktoratom na katedri za družinsko medicino na ljubljanski medicinski fakulteti. Ves prosti čas pa seveda posveča raziskovanju načinov zdravljenja mutacij v genu CTNNB1. 

 

Deček, ki je prejel zdravilo zolgensma v Sloveniji, je že doma. Kako pa je mali Kris? (MMC RTV Slovenija, 25. 12. 2021)
Zdravljenje spinalne mišične atrofije

Enoletni deček s spinalno mišično atrofijo, ki je pred tednom dni prvi v Sloveniji prejel najdražje zdravilo za gensko terapijo na svetu, je božične praznike pričakal doma. Počuti se dobro.
"Smo ga že odpustili v domačo oskrbo in ga bomo zdaj redno spremljali vsak teden," je pojasnil Osredkar.

 

Ihan: »Ta epidemija je daleč od tistih, ki so povsem razbile civilizacijsko smer« (Mladina.si, 25. 12. 2021)

"Epidemija, kakršno doživljamo, je daleč od tistih, ki so v zgodovini povsem razbile življenje in civilizacijsko smer. Sedanja epidemija je samo okrušila nekaj civilizacijske glazure, ki nas z odsevanjem lastne optimistične podobe rešuje pred pogledom na krhkost, ki je del našega bitja. Pogled skozi okrušeno glazuro je zato v nekaterih sprožil jezo in obtoževanje mnogih, ki naj bi bili 'krivi' za razpokano glazuro civilizacijskega občutka varnosti, udobja, zagotovljenih pravic. Iz istega ogorčenja so v šestem in štirinajstem stoletju začeli 'iskati' in pobijati krivoverce, čeprav je vse skupaj zakuhal banalen vulkan na drugem koncu planeta."

 

VIP – DR. IGOR BARTENJEV (Radio 94, 24. 12. 2021)

Priznani zdravnik in specialist za kožne bolezni ter izredni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Igor Bartenjev, je današnji gost v oddaji VIP. Izvira iz zdravniške družine, zanj je zdravniški poklic življenjsko poslanstvo in ne trgovina. Pravi, da je recept za lepo kožo in zdravo življenje pozitiven odnos do življenja. 

 

Božična rapsodija (Delo.si, 24. 12. 2021)
Lastne krhkosti se vsak od nas še kako pretresljivo zaveda, zato jo s svojevrstno naslado podoživljamo v varnem obredju božičnega večera.

Leta 539 je v današnjem Salvadorju silovito izbruhnil vulkan Ilopango, vulkanski dim se je razširil tudi nad Evropo, kjer ga je istega leta opisal vzhodnorimski učenjak in zgodovinar Prokopij iz Cezareje v Palestini. Vulkanski dim je zakril sonce in spremenil podnebje, v Evropi je zavladal mraz, zime so postale neskončne, poljščine so propadle, zavladala je lakota, ljudje so v brezupnem iskanju hrane obtoževali drug drugega za grehe, ki so nad svet priklicali božji srd.

 

Strokovna skupina za covid-19: protokol spodletelega svetovanja (Dnevnik.si, 24. 12. 2021)

Strokovna skupina za covid-19, ki jo vodi infektologinja Mateja Logar, naj bi igrala ključno vlogo pri uspešnem zoperstavljanju epidemiji. Zapisniki strokovnega telesa nudijo vpogled v delovanje svetovalne skupine, ki je v minulih treh mesecih večkrat naletela na gluha ušesa Janševe vlade. Posebej takrat, ko je predlagala antipatične ukrepe.

 

Prof. dr. Andrej Janež: Za zdravljenje debelosti imamo učinkovitejša zdravila (Onaplus.delo.si, 23. 12. 2021)

Na srečo tudi v Sloveniji obstajajo ljudje, ki jih zanima mnogo več od povprečja. Eden takih predstojnik klinike za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v ljubljanskem UKC profesor dr. Andrej Janež.
Je zdravnik, ki ga uvrščajo med vodilne strokovnjake za zdravljenje sladkorne bolezni v svetu, pa tudi redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani, svetovljan in mož z obširnim znanjem. Za svoje izjemne dosežke je prejel od predsednika Boruta Pahorja jabolko navdiha, lani pa bil tudi med izbranci za Delovo osebnost leta. 

 

Trije zdravniki o očitkih proticepilskih kolegov: “Nedopustno strašenje staršev” (N1 SLO, 23. 12. 2021)

Odbor za pravno-etična vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije je zavrnil očitke Iniciative slovenskih zdravnikov (ISZ), ki je pozvala k takojšnji ustavitvi cepljenja otrok in mladostnikov s cepivi proti covidu-19 v Sloveniji. V iniciativi so namreč navajali strokovno neutemeljena dejstva o cepivih. Med drugim so starše strašili, da bo zaradi cepljenja v Sloveniji umrlo nekaj deset otrok.
Strokovno mnenje odbora so pripravili zdravniki in znanstveniki Alojz Ihan, Tadej Avčin in Janez Tomažič. V njem so zavrnili navedbe Iniciative slovenskih zdravnikov, da bi cepljenje povzročilo 100 smrti na milijon cepljenih otrok, kar bi v Sloveniji pomenilo nekaj deset mrtvih otrok. “Ocena, ki ima očiten namen prestrašiti starše, ima videz statističnega preračuna, ki pa je s strokovnega vidika v celoti izmišljen in zavajajoč,” je v mnenju opozoril odbor.

 

Dr. Marko Pokorn: "Zagovarjam strokovna stališča!" (Prvi program Radia Slovenija, 22. 12. 2021)

»Kot bi bil na snemanju znanstveno fantastičnega filma,« svojo izkušnjo nočnega dežurstva v covidni enoti opisuje dr. medicine, pediater in infektolog Marko Pokorn. Dobri dve leti opravlja  funkcijo strokovnega direktorja vodilne otroške bolnišnice v državi – Pediatrične klinike v Ljubljani. Je zagovornik cepljenja otrok, tudi mlajših, zoper covid. Tudi nasploh je glasen zagovornik cepljenja, zato tudi prejme veliko sovražnih, ne le odklonilnih sporočil ljudi. A kot pravi: odločil sem se za študij medicine – zato zagovarjam strokovna stališča.

 

Uroš Tkalec: »Pametnih ljudi ne bo zmanjkalo« (Vestnik, 20. 12. 2021)

Uroš Tkalec je letošnji Blinčev nagrajenec za vrhunske enkratne dosežke na področju fizike. Rojeni Mariborčan je odraščal na Kapeli in v Radencih, leta 2000 maturiral na Gimnaziji Murska Sobota, s študijem fizike pa stopil na pot znanosti. V intervjuju nam je osvetlil pogled na to, kaj ga je tja vleklo in s čim se je ukvarjal v raziskavi, za katero je bil nagrajen.

 

Dilema koronske krize, pesimizem in prikrita depresija (Delo.si, 18. 12. 2021)
Da bi ostali zdravi in živi, smo začasno izgubili svobodo prizadevati si za svoje dobro življenje na svoj način, tako kot je nam prav.

Angleški filozof John Stuart Mill je v svojem spisu O svobodi zapisal tole: »Edina svoboda, vredna tega imena, je svoboda, da stremimo k svoji lastni dobrobiti na sebi lasten način, vse dokler s tem ne poskušamo drugih prikrajšati za njihovo blaginjo ali jih ovirati v prizadevanju, da bi jo dosegli. Vsakdo je pravi varuh svojega lastnega zdravja, tako telesnega kot tudi umskega in duševnega. Človeštvo ima več koristi od tega, da pusti vsakogar živeti tako, kot je njemu prav, kakor pa bi je imelo, če bi vsakogar sililo živeti tako, kot se zdi prav ostalim.« (Mill, J. S., O svobodi, ŠOU, Ljubljana 1994)

 

Mateja Logar: Infektologinja, ki jo je razočaralo ljudstvo (Dnevnik, 18. 12. 2021)

Pred dobrim letom je bila Mateja Logar med zdravniki, ki so jim prebivalci najraje prisluhnili. Občasno se je, na primer s šalo o povezavi med cepivom in viagro, oglasila tudi na twitterju. V njenih opazkah je danes več bodic. Čeprav tudi vlada svojih strokovnih svetovalcev ni vedno poslušala, so večinoma uperjene v neresno ravnanje posameznikov. “Tudi če niso zanikovalci virusa, se ljudje ne želijo soočiti z njegovo prisotnostjo,” Logarjeva ugotavlja ob polemikah o predprazničnih stojnicah in kuhanem vinu.

 

Ihan: Omikron okužuje s silovitostjo tornada (N1 SLO, 18. 12. 2021)

Cepljeni z vektorskima cepivoma Janssen in AstraZeneca proti okužbi z omikronom sploh niso zaščiteni, cepljeni z mRNK (Pfizer, Moderna) cepivoma, pa zgolj okrog 30-odstotno. Možnost, da ponovno zbolijo preboleli, je pri omikronu petkrat večja kot pri prejšnjih različicah. Poživitveni odmerek je nujen za vse, ki nočejo zboleti. O tem, kako bo omikron verjetno kot tornado zdivjal čez prebivalstvo in okužil skoraj vse, ki se mu bodo znašli na poti, smo se pogovarjali z imunologom, profesorjem dr. Alojzom Ihanom.​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​

 

Vse sile in prosti čas posveča novi metodi zdravljenja (Delo.si, 17. 12. 2021)

Samo Zver, zdravnik, profesor in predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, je po dveh letih prizadevanj za novi način zdravljenja bolnikov z rakom dosegel preboj. V času epidemije mu je uspelo zagotoviti tri aparature za tvorbo celic, ki se bodo spopadale s tumorji. Slovenske bolnike bodo že v kratkem lahko zdravili s to novo, za medicino revolucionarno metodo CAR-T celičnega zdravljenja. S tem se slovenska hematologija uvršča med deset najnaprednejših v svetu.​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​

 

Možgani in kurkuma (RTVSLO.SI, 16. 12. 2021)

Že kar tradicionalno jih bomo takole ob koncu leta malo »začinili«. Ob cimetu in ingverju, se tokrat lotevamo … kurkume! Z nami bo prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete. Ste vedeli, da ima kurkumin potrjene antioksidativne in protivnetne lastnosti? Kaj bi to lahko pomenilo za različne nevrodegenerativne bolezni?

 

Prof. dr. Marko Noč: Želja po reformi zdravstva je namenjena le zavajanju volivcev (Onaplus/Delo.si, 15. 12. 2021)

Prof. dr. Marko Noč je kardiolog in specialist interne medicine, je tudi izredni član SAZU in dobitnik Zoisove nagrade za izjemne znanstvene dosežke. Rodil se je na Jesenicah, dokler si ni poškodoval kolena, je nihal med medicino in tekmovalnim smučanjem. Več kot štiri leta je kot zdravnik preživel v Ameriki, in ko se je vrnil v Slovenijo, pravi, so ga nekateri malo odrivali. Od leta 2013, ko se je zgodila afera z žilnimi opornicami (UKC jih je nameraval kupiti po trikrat višji ceni), velja za tistega redkega zdravnika, ki opozarja na nepravilnosti in korupcijo. Pravkar je prebolel covid. Ob tem opozarja, da je bil pri njem potek bolezni verjetno blažji zato, ker je bil cepljen. Kaj dela, kadar ne dela? Hodi na morje, v hribe, kolesari, smuča in preživlja čas s svojimi najbližjimi
 

Petrovec o bliskovitem širjenju omikrona: Vsem bi želel, da ga pričakajo cepljeni (MMC RTV Slovenija, 14.12.2021)

"O omikronu nam manjka še precej podatkov, to bliskovito širjenje, ki se je začelo konec novembra in se je iz afriških držav bliskovito razširilo v Evropo, nam daje misliti o tem, da je virus verjetno bolj nalezljiv od vseh različic, kar jih poznamo, zato smo zaskrbljeni," je v Odmevih povedal Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.

 

Na Pediatrični kliniki z gensko terapijo za enoletnika vstopili v novo dobo medicine (MMC RTV Slovenija, 14.12.2021)

Na ljubljanski pediatrični kliniki so enoletnemu dečku s spinalno mišično atrofijo kot prvega pacienta v Sloveniji zdravili z gensko nadomestno terapijo. "V času mojega študija se je zdelo kaj takega znanstvena fantastika," priznava Damjan Osredkar.
"S tem v medicini vstopamo v popolnoma novo dobo, saj prej takšne zgodbe niso bile mogoče. Še v času mojega študija se je zdelo kaj takega znanstvena fantastika. Danes lahko na ravni gena zdravimo bolezni, ki jih prej nismo mogli zdraviti," je bil po aplikaciji terapije navdušen Damjan Osredkar, predstojnik oddelka za nevrologijo na pediatrični kliniki.​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​

 

Dobrota (Delo.si, 14. 12. 2021)
Tisto, kar me je še posebej ganilo, je bila skrb, ki so jo sodelavke in sodelavci iz zdravstvene nege izkazovali bolnikom.

Pred tedni me je kolegica s klinike ob spremljanju vse več v bolnišnico sprejetih bolnikov s covidom-19 vprašala, ali gremo pomagat. Predlog je bil več kot utemeljen, še posebno ker sester primanjkuje bolj kot zdravnikov. Pri zamisli, da bi šli pomagat negovat covidne bolnike, se nama je pridružilo še nekaj kolegic in kolegov, ki nam je skupno, da smo stari vsaj 55 let in da smo predežurali velik del življenja.

​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​

Marko Pokorn: Cepljenje otrok je priložnost za normalizacijo otroštva (N1 SLO, 12. 12. 2021)

Intervju s strokovnim direktorjem Pediatrične klinike – o spopadanju z epidemijo, nizki precepljenosti, dilemah v zvezi s cepljenjem otrok od med 5. in 11. letom, ki bo na voljo v kratkem, o primerni kazni za "Iniciativo slovenskih zdravnikov" in o previdnostnem izogibanju protestnim množicam.

 

Z novo metodo diagnosticirali 20 odstotkov bolnikov (Delo.si, 11. 12. 2021)
Preboj v diagnostiki redkih bolezni v Sloveniji in svetu. Vpogled v celoten genetski material človeka.

Klinični inštitut za genomsko medicino (KIGM) je z UKC Ljubljana, Onkološkim inštitutom, UL Medicinsko fakulteto in Zavodom RS za transfuzijsko medicino pred kratkim razkril prve uspešne rezultate Slovenskega genomskega projekta (SGP), katerega glavni namen je izboljšanje diagnostike in preprečevanje redkih bolezni ter postavitev osnove za personaliziran genomski pristop k napovedovanju, preprečevanju in boljšemu zdravljenju pogostih multifaktorskih in rakavih bolezni. Več informacij je podal prof. dr. Borut Peterlin, predstojnik KIGM, ki vodi ekipo globalno vodilnih strokovnjakov, posvečenih celostni obravnavi in dobrobiti pacientov na področju genomske medicine.​​​​​​​​​​​​​​

 

Žlahtne nagrade vrhunskim znanstvenicam (Delo.si, 10. 12. 2021)
Dobitnice Zoisove in Puhove nagrade za življenjsko delo so tri vrhunske znanstvenice s področij statistike, farmacevtske nanotehnologije in računalništva.

Prof. dr. Vesna Zadnik je prejela Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju onkološke epidemiologije. Njene raziskave obravnavajo družbeno aktualna vprašanja o zbolevnosti za rakom, o časovnih trendih, tudi v času epidemije, o prostorski razporeditvi bremena raka, socialni in ekonomski neenakosti, preživetju bolnikov z rakom in o uspešnosti presejalnih programov.​​​​​​​​​​​​​​

 

Decembrski dežniki (Delo.si, 10. 12. 2021)
Okužba z nekoliko spremenjenim virusom lahko postane usodna. Zato poudarjamo, da so poživitveni odmerki nujni za starejše in imunsko oslabele ljudi.

Omikron je te dni, razumljivo, osrednja tema viroloških, imunoloških in epidemioloških razprav. Znanstveni twitter iz ure v uro bruha nove krivulje in številke skoraj neposredno iz laboratorijev, ki se trenutno ukvarjajo predvsem z analizo, koliko se omikron izogne delovanju protiteles, ki so se ustvarila po cepljenju ali po preboleli okužbi s preteklimi različicami virusa. Stopnja izogibanja omikrona protitelesom proti dosedanjim različicam (imunski »pobeg«) je ključna za oceno, kako velike možnosti ima omikron za širjenje v populaciji.

 

Raziskovalna skupina s slovenskimi raziskovalci odkrila nove gene, ki povzročajo ALS (STA, 8. 12. 2021)

Skupina mednarodnih raziskovalcev, v kateri so sodelovali tudi slovenski znanstveniki, je odkrila nove gene, katerih patološke variante povečajo tveganje za nastanek amiotrofične lateralne skleroze (ALS).
Raziskavo sta vodila Jan Veldink in Leonard van den Berg z Univerzitetnega kliničnega centra Utrecht na Nizozemskem, kot soavtorji študije pa so sodelovali Boris Rogelj z IJS in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Metka Ravnik-Glavač in Damjan Glavač z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter Blaž Koritnik in Janez Zidar z Inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana.​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​

 

Globoko strokovnost povezuje s humanistično mislijo  (Delo.si, 9. 12. 2021)
Nominiranec za Delovo osebnost 2021: Zdravnik Alojz Ihan javnosti ob vsaki priložnosti potrpežljivo pojasnjuje, da je cepivo edino pravo orožje proti virusu.

Odkar živimo s koronavirusom sars-cov-2, ga najbrž ni Slovenca, ki ne bi vsaj enkrat slišal ali prebral razmišljanja zdravnika Alojza Ihana, specialista klinične mikrobiologije in rednega profesorja na Medicinski fakulteti UL. V svetu strahu in nepreverjenih informacij je njegovo strokovno mnenje umirjen, a tudi kritičen glas, ki ljudi vztrajno nagovarja, naj zaupajo dosežkom znanosti. Tudi njenemu najmočnejšemu orožju v boju proti virusu, cepljenju.​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​​

 

​​​​​​​Intervju: dr. Tadej Battelino (MMC RTV Slovenija, 5. 12. 2021)

Dr. Tadej Battelino je vrhunski slovenski pediater svetovne veljave, ki ga odlikujejo inovativnost, predanost poklicu in jasna beseda. Odkrito govori tudi o najbolj perečem problemu sedanjega časa – epidemiji covida 19, ki je prizadela tudi otroke. Dr. Battelino še posebej razumljivo predstavlja prednosti cepljenja otrok in starejših ter poudarja, da so cepljeni desetkrat bolj zaščiteni kot necepljeni. Žalosti ga razraščanje sovraštva v družbi in izkoriščanje bolezni covid 19 v politične namene. Meni, da imajo mediji izredno pomembno vlogo predvsem pri ozaveščanju in povezovanju ljudi, saj smo epidemije in težkih posledic, ki jih prinaša, že vsi siti. Z gostom se je pogovarjal Jože Možina.
 

Ihan: Če bo različica omikron bolj nalezljiva in manj nevarna, bo to celo ugodno (MMC RTV Slovenija, 5. 12. 2021)

Če se izkaže, da je nova različica koronavirusa omikron bolj nalezljiva in manj patogena, torej manj nevarna za človeka, bo to celo ugodno, meni imunolog Alojz Ihan.
 

Kar imaš na jeziku, moraš imeti tudi v glavi  (II. program Radia Slovenija – Val 202, 2. 12. 2021)

Dr. Samo Zver je internist in hematolog, profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, državljan Evrope 2021. Dr. Samo Zver je izjemen zdravnik, internist in hematolog, predstojnik hematološkega oddelka na ljubljanskem kliničnem centru: "Hematologijo imam res rad, veliko mi je dala. Je del mene."
 

Ihan: »Na koncu dneva je čisto vseeno, kakšne izgovore iščemo za necepljenje« (Mladina.si, 1. 12. 2021)

Imunolog dr. Alojz Ihan v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO o tem, da se bo epidemija zaradi izjemno nalezljivega virusa končala tudi pri nas, le da bomo za to izkušnjo nesorazmerno drago plačali.
 

Beletrinina debata: Epidemije in družba (Youtube kanal Beletrine 1. 12. 2021)

Drage bralke, dragi bralci, prijazno vabljeni na 3. Beletrinino debato o vplivu epidemij na družbo, ki bo 1. decembra 2021 ob 19. uri potekala v hibridni obliki – v živo v Štihovi dvorani Cankarjevega doma ter v spletnem prenosu na Youtube kanalu Beletrine. Epidemija novega koronavirusa je močno oblikovala način delovanja družbe. Govorili smo o tem, pisali, vse več pa smo začeli posegati tudi po tovrstni literaturi. O epidemijah v literaturi in resničnem življenju bodo razpravljali dr. Alojz Ihan, dr. Zvonka Zupančič Slavec in ddr. Igor Grdina. Debato bo moderiral Nejc Krevs.
 

NOVEMBER 2021

INTERVJU: Virus pošastnih sposobnosti še vedno preseneča (Medicina danes, 30.  11. 2021)

Akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc je v svetu najbolj znana slovenska virologinja. Ne le, da je skupaj s kolegi odkrila povezavo med virusom zika in mikroencefalijo pri otrocih, ampak je že pred leti tudi prva izolirala in poimenovala virus (mišje mrzlice) dobrava. Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo je vodja laboratorija za diagnostiko zoonoz. V tej vrhunski ustanovi strokovnjaki skupaj z njo že skoraj dve leti neumorno delajo, da kljub razmeram pri odkrivanju okužb ni zamud in da tudi raziskovalno prispevajo svoje kamenčke v mozaik poznavanja SARS-CoV-2.
 

Zlate plakete ljubljanske univerze za izjemne zasluge tudi v boju proti covidu-19 (MMC RTV Slovenija, 30. 11. 2021)

Na slavnostni seji senata Univerze v Ljubljani so podelili zlate plakete najzaslužnejšim v boju proti covidu-19. Med drugim so jih prejeli predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc, skupina strokovnjakov za spremljanje in obveščanje o novostih pri zdravljenju covida-19 s fakultete za farmacijo in ekipa sledilnika za covid-19.
 

»Otroci so tihe žrtve pandemije« - Infektolog dr. Marko Pokorn v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO o tem, da bodo žrtev našega egoizma otroci, ker med odraslo populacijo delež precepljenih ni dovolj visok (Mladina.si, 30. 11. 2021)

Razprave o cepljenju in vseh ostalih ukrepih so burne in živahne, vanje se vključujejo vsi, od politikov, gospodarstvenikov, medicincev, naravoslovcev do družboslovcev in humanistov. Ob poslušanju in branju vseh argumentov se ne morem znebiti občutka, da smo postali skrajno egoistična družba, kjer vsakdo gleda le nase in za drugega ter za splošno dobro ni pripravljen narediti nič.
 

Dekan ljubljanske medicinske fakultete glede zapisa iniciative slovenskih zdravnikov pisal rektorju (STA.si, 29. 11. 2021)

Dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab je v pismu rektorju Univerze v Ljubljani predlagal, naj pozove dekane in senate akademskih ustanov, da se izrečejo o strokovnosti in etičnosti besedila, ki ga je objavila Iniciativa slovenskih zdravnikov in so ga podpisali tudi nekateri visokošolski učitelji.
 

Logar: Svetovalna skupina trenutno ne predvideva nobenega dodatnega zaostrovanja ukrepov - V nedeljo so potrdili 1034 okužb, umrlo je 19 bolnikov (MMC RTV Slovenija, 29. 11. 2021)

Vse nove različice virusa so nekoliko slabše občutljive za cepiva, je pojasnil Janez Tomažič, infektolog z ljubljanske infekcijske klinike. Ob tem je tiste, ki se z virusom še niso srečali in so t. i. imunsko naivni, pozval k cepljenju. Tiste, ki so polno cepljeni, pa k cepljenju s poživitvenim odmerkom cepiva. "Zanesljivo je, da si bolj zaščiten, če imaš več protiteles, in to je v tem trenutku vse, kar lahko naredimo," je poudaril.
 

Ne bojte se ljudi, ki vedo za svojo okužbo in se zdravijo. Tako pri epidemiji aidsa kot covida-19 je zelo pomembna preventiva/ Prof. dr. Janez Tomažič (Delo.si, 27. 11. 2021)

Za aidsom je do zdaj zbolelo 75 milijonov ljudi, umrlo jih je 35 milijonov, smrtnost brez zdravljenja je 95-odstotna. Za covidom-19 je zbolelo več kot 250 milijonov ljudi, umrlo jih je več kot pet milijonov, smrtnost brez zdravljenja je manj kot enoodstotna. Kar se tiče virusa hiv, zaznavamo okoli 5800 na novo okuženih oseb na dan, pri novem koronavirusu (sars-cov-2) pa v poprečju 250.000 na dan.
 

»Delta se je pojavila pred cepivom« Tatjana Avšič - Županc, virologinja ( Mladina.si, 26. 11. 2021)

Dr. Tatjana Avšič - Županc je vodja laboratorija za diagnostiko zoonoz in laboratorija Svetovne zdravstvene organizacije na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ter profesorica na ljubljanski Medicinski fakulteti. Pod njenim vodstvom zaposleni testirajo vzorce bolnikov, za katere obstaja sum okužbe z novim koronavirusom. Z virusom se tako gleda iz oči v oči vsak dan, pozna vse njegove pojavne oblike – še posebej dobro različico delta, ki še vedno polni bolnišnične postelje in spet narekuje sedanji val porasta okužb.
 

Prebolevniki (Delo.si, 26. 11. 2021)

Glede prebolelih in cepljenih se količine podatkov in analiz zelo razlikujejo, veliko je znanega o učinkih cepljenja, neprimerljivo manj pa o prebolevnikih. Sodeč po pismih, ki jih dobivam, je veliko ljudi, ki so preboleli covid-19, razočaranih nad politiko »covidnih prepustnic« v EU in še bolj ZDA, ki ne glede na prebolelost in z njo doseženo imunost, favorizira cepljenje. Prebolevniški »status« je v EU precej ozko zamejen na šest mesecev po pozitivnem testu PCR in tako ozka pravna zamejitev je tudi glavni vzrok, da rezultatov testiranja na protitelesa sars-cov-2 skoraj ni mogoče »vklopiti« v tako ozek časovni okvir.
 

Študenti medicine in zdravstvene nege skupaj samoiniciativno na pomoč pri spopadanju z epidemijo. Pogovor s študentoma Žigo Metelkom in Borisom Podobnikom  (MMC RTV Slovenija, 23. 11. 2021). 

Med epidemijo se je kar 1800 študentov medicinskih in zdravstvenih fakultet prijavilo na poziv, da so pripravljeni pomagati. V prvem in drugem valu so se nekateri celo za več tednov preselili v domove za starejše z največ okužbami.
 

Pravočasno testiranje na okužbo s HIV-om ali hepatitisom omogoča uspešno zdravljenje. Letošnja kampanja poteka pod geslom Testiraj se. Zdravi. Prepreči. (MMC RTV Slovenija, 22. 11. 2021)

Po besedah infektologa Janeza Tomažiča z ljubljanske infekcijske klinike pravočasno testiranje na okužbo s HIV-om omogoča uspešnejše zdravljenje, obenem pa je ključno za preprečevanje nadaljnjih okužb. Tisti, ki se učinkovito zdravijo, namreč ne morejo prenašati okužbe naprej na druge, saj nezaznavnost virusa v krvi pomeni, da se virus ne more prenašati - kar velja v javnem življenju kot tudi v zdravstvu.
 

Dr. Borut Škodlar: "Vsako omembo samomora, še posebno poskus, gre vzeti zelo zares!" Intervju (Metropolitan.si, 22. 11. 2021)

Naš sogovornik psihiater in psihoterapevt, izr. prof. in član Katedre za psihiatrijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Borut Škodlar, ki je obenem vodja Enote za psihoterapijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, je pri ustvarjanju predstave sodeloval kot svetovalec.
 

"Moja izkušnja je zelo pozitivna, čeprav me je bilo na začetku strah ..." (Prvi program Radia Slovenija, 17. 11. 2021)

Študenti medicine pomagajo bolnišnicam. Slovenske bolnišnice so na robu zmogljivosti. Covidnih bolnikov je vse več, zanje zmanjkuje medicinskih sester, bolnišnice so primorane opuščati nenujne programe. Bolnišnicam so na pomoč priskočili pripadniki Slovenske vojske, prostovoljci, dijaki in študenti, potekajo tudi pogovori o pomoči medicinskih sester in zdravnikov iz Italije. Študentka zadnjega letnika ljubljanske medicinske fakultete Ana Filipič bo pojutrišnjem začela prostovoljno delo v bolnišnici Golnik, ni pa to njena prva izkušnja dela s covidnimi bolniki.
 

Virologinja Tatjana Avšič - Županc o cepljenju in mutacijah koronavirusa (MMC RTV Slovenija,  15. 11. 2021)
 

Pomagajte svojim otrokom in sebi preprečiti raka – s cepljenjem proti HPV (N1 SLO, 14. 11. 2021)

“Nad izsledki smo navdušeni, saj nismo pričakovali, da bomo imeli konkretne dokaze o učinkovitosti cepiv pri preprečevanju raka materničnega vratu, ki je proces, ki lahko traja tudi več kot deset let, že v prvih 15 letih od iznajdbe cepiva,” nam je povedala dr. Anja Šterbenc, specializantka klinične mikrobiologije z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete, kjer poleg rutinske diagnostike okužb s HPV v sklopu programa Zora že več let delujejo tudi na področju raziskovanja HPV.
 

Gost oddaje je Prof. dr. Alojz Ihan (MMC RTV Slovenija, 14. 11. 2021

Prof. dr. Alojz Ihan je zdravnik, znanstvenik in literat, po mnenju mnogih ena najbolj celostnih osebnosti v Sloveniji. S svojimi literarnimi deli si je prislužil več nagrad, za pesniško zbirko Srebrnik nagrado Prešernovega sklada. Ves čas krize zaradi epidemije covida se pojavlja v javnosti kot potrpežljiv pojasnjevalec virusa, cepiva in kriznih razmer. Njegovo siceršnje strokovno delo pa je usmerjeno predvsem k otrokom z okvarami v imunskem sistemu, velik zalogaj je tudi projekt novega laboratorija, ki bo omogočil novo obliko zdravljenja raka. Ob vse tem je predavatelj na Medicinski fakulteti in predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo, lani mu je uspelo izdati tudi dva učbenika. O vsem tem – o svojem strokovnem delu, pisanju pesmi in romanov, o vzrokih za slabo precepljenost … govori dr. Ihan v tokratnem Intervjuju z Lidijo Hren.
 

Ihan: Ali naj si zaščitno masko nadenemo ali ne, je zadnja stvar, o kateri je smiselno razpravljati (MMC RTV Slovenija, 14. 11. 2021)

Pogovor z imunologom Alojzom Ihanom v oddaji Ultrazvok. 

Imunolog Alojz Ihan opozarja: "Nekateri že v enem mesecu po okužbi skoraj nimajo več protiteles, drugi pa toliko, kot bi se cepili z vektorskimi cepivi (AstraZeneca, Janssen)."

Alojz Ihan je predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo pri Medicinski fakulteti v Ljubljani ter vodja Laboratorija za celično imunologijo, kjer s sodelavci med drugim analizirajo bele krvničke otrok in odraslih, ki imajo prirojene ali pridobljene bolezni imunskega sistema.
 

Zaprli so državne meje, razglasili vojno stanje in 57 dni karantene (Delo.si, 13. 11. 2021)

Bolezen so zaradi netipičnih simptomov prepoznali pozno, pravijo sogovorniki, ki so tedanjo epidemijo doživeli od blizu. Že od začetka izbruha novega koronavirusa se oziramo k zadnji veliki epidemiji, črnim kozam v Jugoslaviji, ki so leta 1972 izbruhnile na Kosovu. A kot razmišljajo sogovorniki, ki so jo tako ali drugače doživeli, je bila v primerjavi z epidemijo covida-19 v marsičem predvsem drugačna. Osemindvajsetega marca 1972 je bila v časniku Delo objavljena odredba o obveznem cepljenju prebivalstva, starejšega od enega leta, čeprav je bilo prebivalstvo proti tej bolezni že cepljeno. »Živo se spominjam, kako so nas cepili v šoli, bilo je nujno in brez opravičljivih izgovorov,« pravi predstojnica Inštituta za zgodovino medicine na ljubljanski medicinski fakulteti dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je tudi to epidemijo natančno popisala v svoji strokovni literaturi.
 

Atenci bi sami zahtevali zaprtje mesta (Delo.si, 13. 11. 2021)

Marko Pokorn, Alojz Ihan, Tadej Battelino in Franc Strle odgovarjajo Gorazdu Kocijančiču na njegov prispevek Kaj bi storil Sokrat? Pred tednom dni je Gorazd Kocijančič v Sobotni prilogi objavil prispevek Kaj bi storil Sokrat?, v katerem trdi, da smo »zdravstvo, religiozni sistemi in politika postali nesamostojni delci kolesja v pogonu največje akcije organiziranega kriminala v zgodovini in da tega ne vidijo le idioti«.

Menimo, da Kocijančičev zapis terja kritični premislek, predvsem pa razjasnitev nekaterih v celoti zgrešenih in mestoma, čeprav vešče v filozofsko-umetniški diskurz omotanih, za zdravniško in naravoslovno srenjo izjemno žaljivih navedb.
 

Ozaveščenost o srčnem popuščanju je še vedno nižja kot pri drugih bolezenskih stanjih (VAL 202, 8. 11. 2021)

Ime tedna je postal Mitja Lainščak, predstojnik Odseka za kardiologijo Internega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota, ki je kot prvi Slovenec sodeloval pri pripravi Smernic za obravnavo bolnikov z akutnim in kroničnim srčnim popuščanjem evropskega kardiološkega združenja. Smernice predstavljajo najpomembnejši dokument za obravnavo določene bolezni, ki jo skupina priporoči za klinično prakso.
 

Novi podatki: Slabe novice, spet ogromen skok okužb! (ZURNAL24.SI, 7. 11. 2021)

A imunolog in mikrobiolog Alojz Ihan se boji, da ti ukrepi ne bodo dovolj, o čemer več pišemo v prispevku Drvimo v katastrofo: Kot bi požar gasili z vrtno škropilnico. "To, kar trenutno delamo, je težko imenovati drugače kot brezglavo prekuževanje, podobno, kot to počnejo v Združenem kraljestvu, vendar so tam vse pazljivo načrtovali in prej dosegli visoko precepljenost, pri nas pa skačemo na trda tla s tretjega nadstropja in bomo srečni, če si bomo samo polomili noge," je za 24ur.com povedal Ihan. "Ukrepi so nezadostni, smo svetovni prvaki v številu aktivno okuženih in zato je vsak od nas praktično vsak dan v več rizičnih stikih med opravljanjem vsakdanjih življenJskih opravil."
 

INTERVJU: PROF. DR. MAJA RUS MAKOVEC (MMC RTV Slovenija, 6. 11. 2021)

Gostja oddaje Intervju bo doma in v tujini priznana psihiatrinja in psihoterapevtka, dr. Maja Rus Makovec, vodja Centra za izvenbolnišnično psihiatrijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. 25 let je vodila Enoto za zdravljenje odvisnosti od alkohola v okviru Centra za mentalno zdravje v Ljubljani. Ena od tem pogovora bodo tudi opozorila, da je pandemija covida 19 največja grožnja duševnemu zdravju po drugi svetovni vojni in da bomo njene posledice čutili še več let. Z dr. Rus Makovec se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
 

INTERVJU: DR. MATEJA LOGAR (E-UTRIP.SI, 5. 11. 2021)

»Infektologinja za vedno. Z veseljem grem na kakšno potovanje, preberem dobro knjigo in v zadnjem času poskušam spet pridno nabirat kilometre z gorskim kolesom,« se v nekaj vrsticah predstavi v opisu na svojem Twitter profilu. No, da bo » infektologinja za vedno« v gimnazijskih letih še ni bila čisto prepričana, saj je kolebala med študijem medicine in matematike. Sicer je doc. dr. Mateja Logar danes zaposlena na infekcijski kliniki UKC Ljubljana, svoje znanje pa predava tudi na ljubljanski Medicinski fakulteti. Marca se je postavila v prvo bojno linijo proti virusu covid-19 in prevzela mesto vodje svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje. Z Logarjevo smo se pogovarjali o teorijah zarote, ki jim nikoli ni konca in zaenkrat neuspešnem boji proti epidemiji. Odkrito je spregovorila tudi o grožnjah, ki prihajajo z medijsko izpostavljenostjo in o tem kako na njeno srečo nimajo vpliva.
 

Iz Planice na Mars (Delo.si, 4. 11. 2021)

Kako pomembna je pridobitev centrifuge v Planici in kakšne študije bo omogočila? Kje so meje prilagodljivosti za naše telo?

S prof. dr. Igorjem Mekjavićem z Instituta Jožef Stefan, enim vodilnih svetovnih strokovnjakov za okoljsko fiziologijo, še posebej za hipoksijo, smo se pogovarjali o človeški centrifugi v Planici, raziskovanju meja človeškega telesa, kako neaktivnost vpliva na ljudi, s kakšnimi težavami se bo človek soočil, če bo želel živeti na Marsu. 

...astronavtov ima težave v očmi, za katere pa ne poznamo vzroka. To smo raziskovali tudi med našimi študijami, vodila jih je prof. dr. Polona Jaki Mekjavič z Medicinske fakultete, moja žena. Ona bi vam lahko povedala več o tej težavi. Že 25 let raziskuje oči alpinistov, kako nanje vpliva višina, proučevala je hipoksijo in hiperkapnijo.
 

"Popolnoma nemogoče je, da bi bili v cepivih biočipi" (Radio Slovenija, prvi, 4. 11. 2021)

Prof. Damjana Rozman razbija eno od najbolj trdovratnih teorij zarot o cepivih

Prof. dr. Damjana Rozman pozna najmanj tri razloge, zakaj ni mogoče, da so cepivom proti covidu dodani biočipi. Če nič drugega, je ovira že njihova velikost. Najmanjši elektronski 5G-čipi so namreč veliki kot kovanci za en cent! Kako to, da prof. dr. Damjana Rozman toliko ve o čipih? Zato, ker na Medicinski fakulteti v Ljubljani vodi Center za funkcionalno genomiko in biočipe. Zakaj cepljenje ni čipiranje? Kako pa biočipi res pomagajo pri zdravljenju nekaterih najtežjih obolenj?
 

Večina diet škoduje našemu zdravju/ Nada Rotovnik Kozjek (Delo.si, 3. 11. 2021)

Debelost je bolezen. Svetovna zdravstvena organizacija WHO jo je že leta 1997 razglasila za kronično presnovno bolezen.

Edina trajna terapija je samonadzor nad prehranjevanjem in rednim gibanjem, prilagojenim posamezniku, ob tem pa uravnavanje svojega razpoloženja, ločeno od prehranjevanja. Večina diet je namreč zdravstveno škodljiva.

Debelost je bolezen. Svetovna zdravstvena organizacija WHO jo je že leta 1997 razglasila za kronično presnovno bolezen. Drži kot pribito. Polnega pomena te opredelitve, ki jo danes potrjuje predvsem nevroznanost, se takrat še niso zavedali.
 

OKTOBER 2021 

Srčna kardiologinja (Družina, 31. 10. 2021)

»Če si upamo sanjati, lahko sanje tudi uresničimo!« Geslo bolnišnice v Clevelandu, kjer je med drugim nabirala znanje in izkušnje, najbolje ponazori tudi njeno življenjsko pot. V Ljubljani je ob medicini študirala se biologijo, v Švici medicinski menedžment; s kardiologijo se je seznanila pri prof. Reneju Favaloru v Argentini, s transplantacijo srca in inovativnimi posegi na srcu tudi v ZDA. Z znanjem in izkušnjami, z dragocenimi poznanstvi se je vrnila domov in ustanovila Mednarodni center Medicor za zdravljenje bolezni srca in ožilja; v skoraj dvajsetih letih so v ambulantah v Ljubljani, Izoli in Portorožu pregledali že več kot 150 tisoč bolnikov in naredili blizu 40 tisoč operativnih posegov na srcu in ožiliu v Ustanovi CM Medicor Slovenija
 

Virologinja Avšič Županc: Virus je verjetno že dosegel maksimalno nalezljivost (N1 SLO, 30. 10. 2021)

Prof. dr. Tatjana Avšič Županc je naša največja strokovnjakinja za viruse. Je vodja laboratorija za diagnostiko zoonoz (bolezni, ki se prenašajo z živali na človeka) na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo in profesorica na ljubljanski Medicinski fakulteti. Je članica SAZU in edina Slovenka, ki je dobila priložnost poimenovati nov virus, ki ga je odkrila. Prav v njenem laboratoriju so 4. marca 2020 potrdili prvi slovenski primer covida-19, od takrat pa s pomočjo PCR-testov v vzorcih, odvzetih bolnikom, redno iščejo sledi virusa. In od takrat je njeno življenje bolj ali manj odvisno od intenzivnosti kroženja virusa med prebivalstvom. V preteklem tednu se je skupaj s sodelavci spet znašla sredi viharja.
 

Še vedno nimamo podrobnega zemljevida možganov (24ur.com, 30. 10. 2021)

Vsako najmanjše novo odkritje o možganih je zelo pomembno za celotno družbo. Doktor Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja v UKC Ljubljana, pojasnjuje, da se je življenjska doba        Slovencev v zadnjih stotih letih podvojila. Po nekaterih ocenah bodo lahko naša telesa kmalu doživela celo do 150 let, a kaj bo z našimi možgani?
 

[Intervju s prof. dr. Mitjo Lainščakom] V Pomurju bije nepopustljivo srce (Medicina danes, 29. 10. 2021)

Kar nekaj simbolike je v tem, da smo se s slovenskim soavtorjem smernic za obravnavo srčnega popuščanja Evropskega kardiološkega združenja (ESC) pogovarjali prav na svetovni dan srca, in to v delu Slovenije, kjer so prebivalci s srčnimi boleznimi najbolj ogroženi. Prof. dr. Mitja Lainščak je vodja Odseka (bodočega oddelka) za kardiologijo v Splošni bolnišnici Murska Sobota in mednarodno priznani strokovnjak, ki si v tem kotičku sveta prizadeva, da bi Pomurci dobili najboljšo in najbolj srčno obravnavo in zdravljenje.
 

Prispevek nevrologov izr. prof. dr. Maje Kojović in doc. dr. Roka Berlota v Movement Disorders izbran za prispevek leta (Medicina danes, 29. 10. 2021)

Center za ekstrapiramidne bolezni na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana je dosegel nov raziskovalni uspeh. Najpomembnejša svetovna strokovna revija s področja motenj gibanja Movement Disorders (s faktorjem vpliva 10,338) je prispevek nevrologov izr. prof. dr. Maje Kojović in doc. dr. Roka Berlota izbrala za prispevek leta. Raziskovalca sta proučevala, kako različni notranji in zunanji dejavniki neodvisno od zdravil vplivajo na nihanja v klinični izraženosti motenj gibanja. Eden od bolj znanih je glasba, ki pri nekaterih bolnikih izzove skorajda neverjetne, čeprav trenutne spremembe.
 

Reportaža: Slovensko zdravilo nove generacije za zdravljenje raka prostate orje ledino (Medicina danes, 29. 10. 2021)

Raziskovalci ljubljanske medicinske fakultete, UKC Ljubljana, biomedicinskega centra Celica in Zavoda RS za transfuzijsko medicino so razvili in klinično preizkusili napredno celično zdravilo za zdravljenje raka prostate. Bolnikom so odvzeli lastne rakave in imunološke celice ter jih združili v tako imenovane imunohibridome (aHyC), ki so jih nato aplicirali v bolnika v obliki vakcine. Tako so zbudili imunski sistem, da se je bojeval proti rakavim celicam. Ob rezultatih jih je presenetilo odkritje, da se s tem zavre povečanje subpopulacije naravnih celic ubijalk, ki lajšajo metastaziranje. S tem se podaljša tudi preživetje.
 

Vzhodnoevropska polja smrti (Delo.si, 29. 10. 2021)

Tudi Slovenci smo del nesrečne regije, ki s slabo precepljenostjo in samomorilsko brezbrižnostjo postaja tarča začudenih pogledov celotnega razvitega sveta. Pandemija covid-19 je v Evropi ustvarila razmejitev, ki nas od Baltika do Balkana nenavadno ostro deli na države, ki disciplinirano in z malo smrtnimi žrtvami obvladujejo bolezen ter spet živijo »normalno«, in na države z veliko smrtnostjo ter slabo epidemijsko in življenjsko perspektivo – Slovenija je, žal, na slabi, vzhodni strani te razmejitve. Medtem ko so se zahodne države zdravstveno stabilizirale in življenjsko normalizirale z veliko precepljenostjo in posledično majhnim deležem umrlih med okuženimi (pod 0,5 odstotka), pa imamo na evropskem vzhodu od pet- do desetkrat večji delež umrlih med pozitivnimi na covid-19 in kar 20-odstotni delež svetovnih okužb (ob štiriodstotnem deležu prebivalstva).
 

Eno uro naprej, eno uro nazaj ... (Prvi program Radia Slovenija, 29. 10. 2021)

Kazalce na uri bomo na poletni oz. zimski čas premikali še vsaj pet let. Zakaj je zimski čas za nas "pravi" oz. nam naraven in zakaj smo prav v Sloveniji idealno "vklopljeni" v okolico, pove prof. dr. Damjana Rozman, vodja Centra za funkcijsko genomiko in bio-čipe na ljubljanski Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
 

Psoriaza ali luskavica (TV Slovenija 1, Dobro jutro, 27. 10. 2021)

Namreč bliža se svetovni dan psoriaze, zato bomo danes svetovali o tem. Mimogrede psoriazo bolj poznamo pod imenom luskavica. Če morda ste med tistimi, ki imate težave z luskavico ali pa če kdo v vaši družini in mimogrede to je dedna bolezen in podatki kažejo, da če imate nekoga z luskavico v družini je toliko večja verjetnost, da bi to bolezen lahko imeli tudi sami.

Tako je povedal pred svetovnim dnevom Psoriaze, ki ga obeležujemo 29. oktobra, odličen dermatolog prof. dr. Tomaž Lunder, prihaja iz ljubljanskega kliničnega centra, tudi na Medicinski fakulteti predavate.
 

Dobro jutro, možgani! (MMC RTV SLO, 26. 10. 2021)

Praznuje Radio, praznujejo Možgani na dlani | V četrtek, 28. oktobra, ko praznujemo dan RTV Slovenija, bo jutro na Prvem slavnostno obarvano. V njem bodo namreč proslavili 300 epizod oddaje Možgani na dlani, ki je že zakorakala v 7. sezono.

V radijskem etru je oddaja premierno zazvenela 1. oktobra leta 2015, ko se je s prof. dr. Markom Hawlino odpravila v svet vidnega zaznavanja in fosfenov, in postala prva slovenska redna tedenska (radijska) oddaja o možganih, ki vse od takrat na poljuden način brska po svetu nevroznanosti s      pomočjo domačih in tujih strokovnjakov. Pojasnjujejo fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledijo novostim pri raziskovanju možganov, odkrivajo delovanje in funkcije tega našega neverjetnega organa in poskrbijo tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
 

Čestitke državljanoma Evrope 2021! (Evropski parlament Pisarna v Sloveniji, 22. 10. 2021)

Letos sta prestižno nagrado Evropskega parlamenta prejela Kristina Modic in prof. dr. Samo Zver za solidarnost in vseevropski zdravstveni napredek bolnikov z rakom. Podelili jima jo bomo v petek, 5. novembra. Na slovesnosti v Hiši Evropske unije bomo v petek, 5. novembra, ob 11. uri podelili letošnjo nagrado Državljan Evrope. Kristini Modic, izvršni direktorici Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, in dr. Samu Zveru, internistu in hematologu, predstojniku Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana.
 

Morski bič in kraljestvo strupenih živali (Radio Slovenija 2, Frekvenca-X, sodeluje prof. dr. Dušan Šuput, 21. 10. 2021)

Luka se je sprehajal po plaži, ko ga je nekaj zbodlo v nogo. Bil je morski bič. Noga je izjemno otekla, bolečine so bile neznosne in moral je v bolnišnico. Poškodbe morskih bičev so lahko usodne, a ta zgodba ima srečen konec. Evolucija je organizme opremila s strupi, da se branijo in lovijo svoj plen.
 

Svetovni dan psoriaze: preventiva vključuje zdravo težo in telesno dejavnost (MMC RTV Slovenija, 21. 10. 2021)

V zadnjih letih do revolucije privedla biološka zdravila. Vzdrževanje zdrave telesne teže in redna telesna dejavnost sta pomembna dejavnika preprečevanja in lajšanja luskavice oz. psoriaze, so poudarili pred svetovnim dnevom psoriaze, ki ga zaznamujemo 29. oktobra.
 

Vsak lahko reši življenje (Gorenjski glas, 20. 10. 2021)

V akciji Slovenija oživlja!, ki je potekala v minulih dneh ob evropskem in svetovnem dnevu oživljanja, so želeli čim več ljudi spodbuditi, da se odzovejo, ko pri človeku pride do srčnega zastoja. Akcija Slovenija oživlja! je bila v soboto tudi v središču Kranjske Gore, kjer sta bila mimoidočim za prikaz in nasvet na voljo študenta medicine Lenart Demšar in Maša Debelak iz Zveze študentov medicine Slovenije.
 

Številni sploh ne vedo, da imajo osteoporozo (MMC RTV Slovenija, 19. 10. 2021)

Po podatkih Mednarodne fundacije za osteoporozo je bilo leta 2019 v Sloveniji 100.000 bolnic in 25.000 bolnikov z osteoporozo, kar je 5,4 odstotka vseh prebivalcev Slovenije. A veliko jih nima diagnoze.
 

Mislite na svoje srce, naredite krog zdravja (24UR.COM, 6. 10. 2021)

Srčno-žilne bolezni so v Sloveniji največji javnozdravstveni problem, saj terjajo največji delež smrti v populaciji. Na bolezni srca in ožilja vsakoletno opozarja tudi Društvo študentov medicine Slovenije, ki v okviru projekta Misli na Srce, ozavešča o preventivnih ukrepih za preprečevanje teh bolezni.
 

Profesorji ljubljanske univerze o dilemah cepljenja (N1 SLO, 5. 10. 2021)

V obdobju, ko je zaupanje v cepljenje okrnjeno in nasprotniki protikoronskih ukrepov tedensko protestirajo v prestolnici, je Univerza v Ljubljani dileme o cepljenju naslovila v nizu pogovorov. Da bi okrepili "zaupanje v znanost in odprt dialog" je danes o cepljenju razpravljalo pet profesorjev ljubljanske univerze.
 

[Video] O štirih stebrih zdravljenja srčnega popuščanja s prof. Bojanom Vrtovcem (Medicina danes, 5. 10. 2021)

Skupaj s prof. dr. Bojanom Vrtovcem smo pripravili webinar o novih ESC smernicah zdravljenja srčnega popuščanja. Slovenski strokovnjak je poudaril predvsem premik od stopenjskega zdravljenja srčnega popuščanja z zmanjšanim iztisnim deležem levega prekata (s titriranjem odmerkov in postopnim dodajanjem zdravil) do skorajda paralelnega uvajanja štirih skupin zdravil: zaviralcev ACE ali ARNI, betablokatorjev, MRA in zaviralcev SGLT2 ter se med drugim vprašal, ali morda obstajajo signali, ki bi določali vrstni red uvajanja omenjenih zdravil.
 

Ihan: Za tretji odmerek bomo uporabljali samo mRNK-cepiva (MMC RTV Slovenija, 5. 10. 2021)

"Na začetku sem imel kar velike dvome o mRNK-cepivih, ker se mi je zdela nova tehnologija zelo nepreizkušena. Ampak po tem, ko so prišli rezultati o učinkovitosti tega cepiva, sem postal navdušen za mRNK-cepiva," je v Odmevih povedal imunolog Alojz Ihan.
 

Gensko presejanje novorojenčkov za redke bolezni tudi pri nas (Delo.si, 4. 10. 2021)

Področje redkih bolezni v zadnjih letih skokovito napreduje tudi pri nas. Zelo veliko si slovenska medicinska stroka obeta od genskega presejanja, ki bo predvidoma že v začetku prihodnjega leta zaživelo na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Slovenija bo ena prvih držav v svetu, kjer bo možno presejanje novorojenčkov za nekaj najbolj pogostih redkih bolezni.
 

SEPTEMBER 2021

V zdravniških vrstah opozorili na zapostavljen položaj akademske medicine (MMC RTV SLO, 22. 09. 2021)

Pozivajo k ustanovitvi nacionalnega univerzitetnega medicinskega centra.
V zdravniških vrstah so opozorili na zapostavljen položaj akademske medicine. Med pomanjkljivostmi ureditve prepoznavajo nepovezanost bolnišnic z medicinskimi fakultetami in raziskovalnimi ustanovami ter pomanjkanje časa za raziskovalno in pedagoško delo.

 

Elektronsko predpisovanje zdravil in tehnologije prihodnosti (Delo.si, 22. 09. 2021)

Na poslovni konferenci Zdravje 2021 tudi o programu digitalizacije v javnem zdravstvenem sistemu v Veliki Britaniji in tehnologijah prihodnosti.
 

Spoznanja o demenci in ALS ter projektu o endometriozi (Delo.si, 22. 09. 2021)

V kratkih novicah o raziskavi znanstvenikov z Inštituta Jožef Stefan in lestvicah univerz.
 

Prof. dr. Mitja Lainščak med avtorji smernic Evropskega kardiološkega združenja za obravnavo bolnikov s srčnim popuščanjem (Medicina danes, 21. 09. 2021)

Evropsko kardiološko združenje (ESC) je na letošnjem virtualnem kongresu konec avgusta predstavilo Smernice za obravnavo bolnikov z akutnim in kroničnim srčnim popuščanjem. Med avtorji je tudi prof. dr. Mitja Lainščak iz Splošne bolnišnice Murska Sobota, ki je pred tem že bil uradni recenzent treh smernic Evropskega kardiološkega združenja. Ob tem je strokovnjaku čestitalo tudi vodstvo Splošne bolnišnice Jesenice.
 

Infektolog svari: To ni čudežno zdravilo proti koronavirusu (SiolNET, 21. 09. 2021)

Infektolog Janez Tomažič z Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je v izjavi za medije pojasnil, da cepivo bolje ščiti pred prenosom okužbe novega koronavirusa kot prebolelost covida-19. Zadnja pa bolje ščiti pred ponovnim hudim potekom bolezni.
 

Svetovni dan osveščanja o Alzheimerjevi bolezni (Radio Slovenija 1, Jutranji program, 20. 09. 2021)

Slovenija je spomladi letos dobila strategijo obvladovanja demence do leta 2020. In to deset let po tako imenovani 'Pariški deklaraciji', v kateri so člani Alzheimer Europe pozvali EU, Svetovno zdravstveno organizacijo ter nacionalne vlade, da priznajo Alzheimerjevo bolezen kot pomemben izziv javnemu zdravstvu. Ob svetovnem dnevu te najpogostejše oblike demence je bil gost intervjuja na Prvem profesor doktor Zvezdan Pirtošek, predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski nevrološki kliniki, ki se velik del svoje znanstvene poti posveča prav Alzheimerjevi bolezni.
 

Bolnišnice brez medicinskih sester še niso iznašli (Delo.si/ Sobotna priloga, 18. 09. 2021)

Zaposleni na kliničnem oddelku za hematologijo, s katerimi delam že vrsto let, so v mojih očeh enaki. Smo ljudje in nič ni bolj pomembno.
 

Pacientu se v kotičkih ust nabira pena, nad pljuči mu poka in piska (Delo.si/ Sobotna priloga, 18. 09. 2021)

Intenzivna terapija kliničnega oddelka za žilne bolezni je bil steber, ki je zagotavljal varnost in oporo. Medicinske sestre odhajajo.
 

Kako privabiti medicinske sestre in zdravstvenike iz tujine (Delo.si/ Sobotna priloga, 18. 09. 2021)

Problem pomanjkanja medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov je rešljiv. Ena od ovir je visoko postavljena letvica znanja jezika.
 

Novi kampusi medicinske fakultete (24ur.com, 9. 9. 2021)

Študenti prvih letnikov že komaj čakajo na začetek študija, letos je kljub epidemiji veliko pozornosti povečano število vpisov na medicinsko fakulteto. Število vpisnih mest na študiju medicine so na ljubljanski fakulteti povečali s 165 na 205, kar je skoraj četrtina več študentov.
 

Slovensko zdravilo nove generacije za zdravljenje raka prostate 
Nova tehnologija bi se lahko uporabila tudi za zdravljenje drugih oblik solidnih tumorjev (MMC RTV SLO, 8. 9. 2021)

Raziskovalci ljubljanske medicinske fakultete, UKC-ja Ljubljana, biomedicinskega centra Celica in Zavoda RS za transfuzijsko medicino so razvili napredno celično zdravilo za zdravljenje raka.
 

Akad. Robert Zorec o naprednem zdravilu za raka prostate (SAZU.SI, 8. 9. 2021)

NOVA GENERACIJA NAPREDNEGA CELIČNEGA ZDRAVILA ZA PERSONALIZIRANO IMUNOTERAPIJO KASTRACIJSKO ODPORNEGA RAKA PROSTATE
Raziskovalci, Univerzitetnega kliničnega centra, Univerze v Ljubljani - Medicinske fakultete, Celice, biomedicinskega centra in Zavoda za transfuzijsko medicino RS so razvili in klinično preskusili napredno avtologno celično zdravilo nove generacije za zdravljenje raka prostate. Akad. Robert Zorec, vodja projekta, je na to temo pripravil pričujoči članek.
 

(KONTRA) Je dobro, da bi se otroci cepili proti covidu-19? (Večer, 6. 9. 2021)

Glede na dokazano učinkovitost bi bilo smiselno proti covidu-19 cepiti tudi mladostnike od 12 do 17 let, predvsem tiste z določenimi osnovnimi boleznimi, ki jih okužba posebej ogroža, in tiste, ki imajo doma posebej ogrožene družinske člane.

Na medicini večji vpis, širili bodo tudi fakulteto (Dnevnik.si, 6. 9. 2021)

Evropska unija bo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost podprla tudi dobrih 60 milijonov evrov vreden projekt Kampus Vrazov trg, prvega od treh kampusov, ki jih na medicinski fakulteti snujejo, da bi lahko povečali vpis ter izboljšali izobraževalni in znanstveni proces.
 

Dveletna uvertura z virusom se bo to zimo končala (N1 SLO, 4. 9. 2021)

Prof. dr. Alojz Ihan je eden najboljših razlagalcev epidemične realnosti. Poleg izjemnega strokovnega vpogleda in izkušenj, ki mu jih daje dolgoletna raziskovalna in pedagoška kariera imunologa na ljubljanski medicinski fakulteti, ima namreč kot ploden pisec in publicist tudi redko sposobnost povezovanja medicinskih in socioloških vidikov pretresov, kot je trenutno vseprisotna epidemija covida-19.
 

Vesela šolska jesen (Delo.si, 3. 9. 2021)

Za naše pedagoške ladje se ve: najvarneje in najbolj zanesljivo je imeti čim večjo precepljenost, v tem primeru se ne more zgoditi nič pretresljivega.
 

Znanost presega občutek končnosti
Uroš Tkalec raziskuje lastnosti tekočih kristalov. (Delo.si, 2. 9. 2021)

Dr. Uroš Tkalec je zaposlen kot docent za fiziko na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru in kot znanstveni sodelavec na Inštitutu za biofiziko Medicinske fakultete v Ljubljani. Dopolnilno dela na odseku za fiziko trdne snovi na Inštitutu Jožef Stefan, rezultate raziskav pa s sodelavci občasno objavlja v uglednih znanstvenih revijah, kot sta Science Advances in Nature Communications
 

AVGUST 2021

Na stomatološki kliniki odprli prenovljene prostore (STA, 30. 8. 2021)

Na stomatološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so danes odprli prenovljene prostore. Pri projektu je sodelovala tudi Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani.
 

Medicinske sestre in zdravstveniki vsak dan odhajajo (Delo.si, 24. 8. 2021)

Pozivam našo celotno politiko, da se pri takojšnjem reševanju kritičnega pomanjkanja negovalnega kadra v naših bolnišnicah poenoti in ukrepa v javnem interesu.
 

Dolgi covid, nočna mora koronavirusne bolezni Tudi če ste preboleli akutni covid-19 brez posebnih težav, še vedno niste varni pred novim koronavirusom! (Vir: Delo.si, 21. 08. 2021)

Blaga akutna oblika covida-19 je relativno kratka bolezen, dolgi covid pa lahko traja več tednov in prizadene številke organe in organske sisteme. Dolgi covid se lahko razvije pri vsakem bolniku s covidom-19, ne glede na resnost bolezni ali načine zdravljenja. 
 

Ihan o viralnem članku: Revija je tesno povezana s proticepilci (N1 SLO, 20. 8. 2021)

Po družbenih omrežjih se je razširila objava na spletni strani zdravniške zbornice, v kateri je zdravnik mikrobiolog in imunolog Alojz Ihan opozoril na pomen kritičnega vrednotenja člankov o covid-19 in nevarnostih cepljenja.
 

Pismo – eno od stoterih (Delo.si, 20. 8. 2021)

Ko v državi številna podjetja in ustanove zaradi bolniških odsotnosti ne bodo delovali, bomo postali še bolj nezadovoljni, sprti in revni.
 

Afantazija: Ko naše misli ne znajo naslikati podobe (ponovitev)  (Radio Prvi, 19. 8. 2021)

Tokrat bomo raziskali pojav, ki se mu reče "afantazija", nekateri ji pravijo tudi slepi um, opisuje pa nezmožnost vizualizacije. Zakaj se to zgodi in kako vpliva na posameznika, pa v pogovoru s predstojnikom katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.

JULIJ 2021

Plan B - PCT je ob (pre)nizki precepljenosti kot streljanje v točo: edino, kar v stiski še lahko naredimo, a hkrati nikakršno zagotovilo, da kljub temu ne bo katastrofe. (Delo.si, 23. 7. 2021)

Lani po zmagoslavnem avionskem proslavljanju dneva zmage nad epidemijo ni bilo posebne volje za jesensko reorganizacijo študija in bivanja v študentskih domovih, niti na univerzi, in še manj pri študentih in njihovih organizacijah, ki se jim je zdelo, da morajo do konca zagovarjati svojo ustavno enakopravnost z osnovnošolci in cicibani v vrtcih.

Zvezdan Pirtošek: “Če ustvariš dobre razmere, je lahko staranje nekaj čudovitega.”
Intervju z nevrologom (MMC RTV SLO, 22. 7. 2021)

Če je človek zdrav in dejaven ter vpet v prijazno družbo, v kateri čuti tako socialno kot psihološko varnost, potem ima vse možnosti za kakovostno staranje. Za dosego tega pa ob daljši življenjski dobi nujno potrebujemo sistemske prilagoditve.

Prof. dr. Igor Švab: Gibalo razvoja ali nepotreben luksuz? (Delo/Sobotna priloga, 17. 7. 2021)
Akademska medicina je zaradi neustrezne zakonske urejenosti v Sloveniji v krizi, na kar opozarjajo njeni najvidnejši predstavniki. Situacija je prav alarmantna.
 

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek: Kdor poje, zlo ne misli Kaj o tem povedo nevronska omrežja? (RTV SLO.SI, 1. 7. 2021)
Znani pregovor, da "kdor poje, zlo ne misli", priča o tem, da je petje povezano z dobrosrčnostjo in dobro voljo. Kaj o tem pravijo nevronska omrežja? Kako je dobro razpoloženje povezano s petjem, kako je slednje evolucijsko povezano s človekovim razvojem in zakaj sploh pojemo ter kako je s petjem pri tistih, ki ne slišijo? O vsem tem z nevrologom, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.

JUNIJ 2021

​​​​​​​
INTERVJU Prof. dr. Mojca Matičič (Medicina danes, 30. 6. 2021)
»Našli odgovore na več kot 200 tisoč vprašanj o COVID-19«
 

Prof. dr. Samo Ribarič: Možgani v puščavi (RTV SLO, 1. program, 17. 6. 2021)
Možgani na dlani: nevron pred mikrofon, izobraževalni program.
 

Prof. dr. Alojz Ihan: Medenina in spomin (Delo, 11. 6. 2021)
Ko pride čas razmisleka, so herojske pripovedke navadno zgolj v službi tistih, ki bi radi prikrivali resnico z namenom, da bi nadaljevali vojno dobičkarstvo.
 

Prof. dr. Tatjana Avšič Županc: Potrjenih že več kot 200 primerov mišje mrzlice, strokovnjaki pričakujejo dodaten porast (RTV SLO, 9. 6. 2021)
V UKC-ju letos zaradi mišje mrzlice zdravili več kot 70 ljudi. Letos so bili potrjeni že 203 primeri mišje mrzlice, leta 2019, ko je bila v Sloveniji zadnja epidemija mišje mrzlice, pa so jih potrdili 252. Strokovnjaki pričakujejo, da bodo okužbe še naraščale, in ljudi pozivajo k previdnosti pri hišnih opravilih.
 

"Rad se staram skupaj z bolniki." (RADIO PRVI RTV SLO, 9. 6. 2021)
Prof. dr. Andrej Janež: "Ob stoletnici odkritja inzulina smo na pragu pomembne novosti v zdravljenju sladkorne bolezni."
 

Prof. dr. Tadej Battelino med novo izvoljenimi člani na SAZU-ju (MMC RTV Slovenija, 4. 6. 2021)
Na skupščini Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), ki je potekala v četrtek, 3. junija 2021, so članice in člani izvolili nove redne, izredne in dopisne člane.