Izr. prof. dr. Uroš Kovačič, dr. med.
E:
EMŠ Dentalna medicina - 3. letnik
Patofiziologija za dentalno medicino
Cilji
Študenti pridobijo sposobnost razumeti vzroke in mehanizme bolezni in patoloških procesov pri človeku na temelju motenih fizioloških in biokemičnih dogajanj v telesu.
Študent se pri vajah, seminarjih in problemsko usmerjenem pouku nauči pridobljeno znanje uporabljati za razumevanje znakov in simptomov bolezni, njenega poteka in zapletov, ter racionalnih temeljev za preprečevanje in zdravljenje bolezni.
Vsebina
Predmet obravnava patofiziologijo naslednjih bolezni in procesov:
Spremembe telesne temperature. Stradanje. Sladkorna bolezen. Hipoglikemija. Bolezni ščitnice. Opekline. Sevalna bolezen. Celična smrt in bolezni.
Vnetje. Odziv na stres. Prosti radikali in bolezen. Kancerogeneza in rakava celica.
Paradontoza in motnje regeneracije obzobnih tkiv. Patofiziološki vidiki kariesa.
Spremembe sestave telesnih tekočin. Dehidracija. Acidoza, alkaloza. Motnje presnove kalcija in fosforja. Odpoved ledvic in testi ledvične funkcije.
Motnje strjevanja krvi. Tromboza.
Motnje zunanjega dihanja. Hipoksije in cianoza. Motnje zaradi sprememb zračnega pritiska. Kašelj. Dispnoa. Astma in obstruktivne pljučne bolezni. Pnevmotoraks.
Krvavitev in šok. Hipertenzija. Hipotenzija. Popuščanje srca. Edemi. Ateroskleroza. Nevarnosti transfuzije. Ishemična nekroza mišic.
Bolezni jeter in jetrni testi. Biokemične motnje pri alkoholizmu. Motnje izločanja žlez slinavk. Ulkusna bolezen. Refluksna bolezen. Motnje hranjenja in prebave.
Motnje živčnomišičnega prenosa. Motnje zavesti. Patofiziologija lokomocije in ohromelosti. Patološka bolečina. Glavobol. Zvečan intrakranialni tlak. Motnje funkcije bazalnih ganglijev. Duševne in psihosomatske bolezni. Možganska kap.
Učni načrt z režimom študija
Študijsko gradivo
Študijsko gradivo bo dosegljivo v spletni učilnici.
Urnik
Spomladanski semester
Navodila za
Predavanja
Imena predavanj z razporedom so objavljena v urniku.
Seminarje
Imena seminarjev z razporedom so objavljena v urniku.
Vaje
Imena vaj z razporedom so objavljena v urniku.
Klinične vaje
Predmet nima kliničnih vaj.
DOŠ
Predmet nima drugih oblik študija.
Sprotno preverjanje znanja
Sprotna, pisna preverjanja so:
• na koncu vsake vaje in seminarja se odda kratke pisne odgovore na seznam vprašanj
• 40 vprašanj proste izbire pri vsakem od dveh semestrskih kolokvijev.
Pri semestrskih kolokvijih se odgovore na vsa vprašanja oceni z 0 točkami pri študentu, ki klepeta, prepisuje ali ne odda naloge takoj po koncu preverjanja znanja.
Pogoj za priznano udeležbo pri pouku je 80 % udeležba pri obveznih oblikah pouka in oddani odgovori na seznam pisnih vprašanj pri vsaki vaji in seminarju ter vsaj 35 % točk zbranih iz obeh semestrskih kolokvijev.
Navodila za reševanje vprašanj proste izbire
Izpit
Izpit je ustni.
Za pristop k izpitu je potrebna 80 % udeležba pri obveznih oblikah pouka in oddani vsi odgovori na seznam pisnih vprašanj iz vaj in seminarjev ter najmanj 60 % vseh točk pri vsakem semestrskem kolokviju. Kandidati, ki so iz obeh semestrskih kolokvijev zbrali 35 do 59 % vseh točk morajo na predizpitnem kolokviju zbrati najmanj 60 % točk. Predizpitni kolokvij vsebuje vprašanja iz tem obeh semestrskih kolokvijev in se piše teden dni pred izpitnim rokom.
Ocenjevalna lestvica v skladu s statutom UL (od 6-10 pozitivno, 1-5-negativno).
Ustni del izpita poteka med 7:00 in 20:00.
Izpitna ocena je sestavljena iz 20% ocene sprotnega preverjanja znanja in 80% ocene ustnega izpita. Kadar je kandidat na ustnem izpitu med ocenami se pogleda njegove pisne odgovore na vprašanja iz seminarjev in vaj in se oceno izpita zaokroži navzdol ali navzgor. Izvedba ustnega dela izpita je skladna s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja in veščin ULMF.
Na ustnem preverjanju znanja kandidat odgovarja na vprašanja iz treh izpitnih tem.
Ustno preverjanje znanja poteka najmanj 15 in največ 45 minut na kandidata.
Kandidati naključno izberejo 3 izpitne teme in imajo na voljo do 10 min, da se pripravijo na vse 3 teme.
Vrste ustnih vprašanj so:
• risanje in razlaga slik grafov (npr. oralni glukozni tolerančni test, časovni potek kompenzatornih mehanizmov pri vnosu kisline v telo) ali procesov (npr. razvoj akutnega gnojnega vnetja in razlaga mehanizmov nastanka lokalnih znakov vnetja; mehanizem vrat pri zaznavi bolečine), ki so opisani v temeljni literaturi predmeta;
• zgoščeno, v do 5 stavkih, opis razvoja patofizioloških stanj, ki so navedena v seznamu izpitnih tem (npr. arterijska hipertenzija, akutno popuščanje ledvic);
• patofiziološka razlaga simptomov in znakov pri bolnikih, ki so bili predstavljeni na predavanjih, vajah ali seminarjih.
Kandidat, ki na ustno vprašanje odgovarja brez napake, kratko, jedrnato in brez obotavljanja dobi višjo zaključno oceno izpita.
Kandidat, ki na ustno vprašanje odgovarja z napakami, dolgovezno ali se obotavlja dobi nižjo zaključno oceno izpita.
Kandidat, ki na ustno vprašanje odgovarja tako, da ugiba pravilni odgovor ali odgovarja mimo vprašanja, dobi negativno oceno za odgovorjeno vprašanje.
Prijave in odjave na izpit so preko informacijskega sistema VIS.
Komisijski izpit poteka v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja in veščin za enovita magistrska študija programa medicina in dentalna medicina.
Komisijski izpit je ustni.