Prof. dr. Samo Ribarič, dr. med.
E:
EMŠ Medicina - 3. letnik
Patofiziologija
Cilji
Študenti pridobijo sposobnost razumeti vzroke in mehanizme bolezni in patoloških procesov pri človeku na temelju motenih fizioloških in biokemičnih dogajanj v telesu.
Študent se pri vajah, seminarjih in problemsko usmerjenem pouku nauči pridobljeno znanje uporabljati za razumevanje znakov in simptomov bolezni, njenega poteka in zapletov, ter racionalnih temeljev za preprečevanje in zdravljenje bolezni.
Vsebina
Predmet obravnava patofiziologijo naslednjih bolezni in procesov:
Spremembe telesne temperature. Stradanje. Debelost. Sladkorna bolezen. Hipoglikemija. Bolezni ščitnice. Podedovane motnje metabolizma. Električna poškodba. Opekline. Sevalna bolezen. Motnje homeostaze. Celična smrt in bolezni. Delovanje toksinov.
Vnetje. Odziv na stres. Prosti radikali in bolezen. Kancerogeneza in rakava celica. Staranje. Patofiziologija in medicina kot znanost.
Spremembe sestave telesnih tekočin. Dehidracija. Acidoza, alkaloza. Motnje presnove kalcija in fosforja. Odpoved ledvic in testi ledvične funkcije. Bolezni nadledvične žleze.
Anemija. Motnje strjevanja krvi. Tromboza. Spremembe beljakovin v plazmi.
Motnje zunanjega dihanja. Motnje notranjega dihanja in mitohondrijev. Hipoksije in cianoza. Motnje zaradi sprememb zračnega pritiska. Kašelj. Dispnoa. Obstruktivne pljučne bolezni. Pnevmotoraks. Dihalna stiska.
Krvavitev in šok. Hipertenzija. Hipotenzija. Popuščanje srca. Motnje srčnega ritma. Bolezni srčnih zaklopk in šanti. Edemi. Ateroskleroza in lipidi v plazmi. Nevarnosti transfuzije. Ishemična nekroza mišic.
Bolezni jeter in jetrni testi. Biokemične motnje pri alkoholizmu. Ulkusna bolezen. Motnje hranjenja in prebave.
Motnje živčnomišičnega prenosa. Zastrupitev z organofosfati. Motnje zavesti. Patofiziologija lokomocije in ohromelosti. Patofiziologija odvisnosti. Patološka bolečina. Glavobol. Zvečan intrakranialni tlak. Motnje funkcije bazalnih ganglijev. Duševne in psihosomatske bolezni. Demenca. Možganska kap.
Učni načrt z režimom študija
Učni načrt z režimom študija 2024/2025
Študijsko gradivo
Študijsko gradivo bo dosegljivo v spletni učilnici.
Urnik
Navodila za
Predavanja
Imena predavanj z razporedom so objavljena v urniku.
Seminarje
Imena seminarjev z razporedom so objavljena v urniku.
Vaje
Imena vaj z razporedom so objavljena v urniku.
Klinične vaje
Predmet nima kliničnih vaj.
DOŠ
Predmet nima drugih oblik študija (DOŠ).
https://www.mf.uni-lj.si/download_file/view/20138/24259Sprotno preverjanje znanja
Sprotna, pisna preverjanja so:
• na koncu vsake vaje in seminarja se odda kratke pisne odgovore na seznam vprašanj
• 60 vprašanj proste izbire pri vsakem od dveh semestrskih kolokvijev.
Pri semestrskih kolokvijih se odgovore na vsa vprašanja oceni z 0 točkami pri študentu, ki klepeta, prepisuje ali ne odda naloge takoj po koncu preverjanja znanja.
Pogoj za priznano udeležbo pri pouku je 80 % udeležba pri obveznih oblikah pouka in oddani odgovori na seznam pisnih vprašanj pri vsaki vaji in seminarju ter vsaj 35 % točk zbranih iz obeh semestrskih kolokvijev.
Teme 1. sem. kolokvij, 2024/25
Izpit
Izpit je ustni.
Za pristop k izpitu je potrebna 80 % udeležba pri obveznih oblikah pouka in oddani vsi odgovori na seznam pisnih vprašanj iz vaj in seminarjev ter najmanj 60 % vseh točk iz obeh semestrskih kolokvijev. Kandidati, ki so iz obeh semestrskih kolokvijev zbrali 35 do 59 % vseh točk morajo na predizpitnem kolokviju zbrati najmanj 60 % točk. Predizpitni kolokvij se piše teden dni pred izpitnim rokom.
Ocenjevalna lestvica v skladu s statutom UL (od 6-10 pozitivno, 1-5-negativno).
Ustni del izpita poteka med 7:00 in 20:00.
Zaključna izpitna ocena je sestavljena iz 20% ocene sprotnega preverjanja znanja in 80% ocene ustnega izpita. Kadar je kandidat na ustnem izpitu med ocenami se pogleda njegove pisne odgovore na vprašanja iz seminarjev in vaj in se oceno izpita zaokroži navzdol ali navzgor. Izvedba ustnega dela izpita je skladna s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja in veščin ULMF.
Na ustnem preverjanju znanja kandidat odgovarja na vprašanja iz treh izpitnih tem.
Ustno preverjanje znanja poteka najmanj 15 in največ 45 minut na kandidata. Kandidati naključno izberejo 3 izpitne teme in imajo na voljo do 10 min, da se pripravijo na vse 3 teme.
Vrste ustnih vprašanj so:
• risanje in razlaga slik grafov (npr. oralni glukozni tolerančni test, časovni potek kompenzatornih mehanizmov pri vnosu kisline v telo) ali procesov (npr. razvoj akutnega gnojnega vnetja in razlaga mehanizmov nastanka lokalnih znakov vnetja; mehanizem vrat pri zaznavi bolečine), ki so opisani v temeljni literaturi predmeta;
• zgoščeno, v do 5 stavkih, opis razvoja patofizioloških stanj, ki so navedena v seznamu izpitnih tem (npr. arterijska hipertenzija, akutno popuščanje ledvic);
• patofiziološka razlaga simptomov in znakov pri bolnikih, ki so bili predstavljeni na predavanjih, vajah ali seminarjih.
Kandidat, ki na ustno vprašanje odgovarja brez napake, kratko, jedrnato in brez obotavljanja dobi višjo zaključno oceno izpita.
Kandidat, ki na ustno vprašanje odgovarja z napakami, dolgovezno ali se obotavlja dobi nižjo zaključno oceno izpita.
Kandidat, ki na ustno vprašanje odgovarja tako, da ugiba pravilni odgovor ali odgovarja mimo vprašanja, dobi negativno oceno za odgovorjeno vprašanje.
Prijave in odjave na izpit so preko informacijskega sistema VIS.
Komisijski izpit poteka v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja in veščin za enovita magistrska študija programa medicina in dentalna medicina.
Komisijski izpit je ustni.