Alma Mater Univerza v Bologni, Italija

 

Buondì, 

ponovno se javljam iz Bologne! Nisem se dovolj najedla tortellinov, saj kot pravijo Bolognesi: “Bulaggna la grasa, par chi i sta, brisa par chi i pasa. (Bologna la grassa per chi ci sta, non per chi ci passa. Bologna debela za tiste, ki so tam, ne za tiste, ki gredo mimo.)  

Že drugo leto se nahajam v mestu polnih dobrot in presenečenj. Živim v stanovanju na periferiji mesta, v bližini San Lazzaro di Savena, saj mi bližina parka Dei Gessi omogoča sprostitev v naravi, pa tudi ni tako kaotično kot v centru mesta. Stanovanje je v bližini avtobusne postaje, ki ima direktno povezavo do bolnišnice Sant Orsola Albertoni. Cena stanovanj se, tako kot v centru, giblje okoli 300 €-350 € na mesec. Življenjski stroški so malce višji kot v Sloveniji. To sem opazila predvsem v trgovinah (suho sadje, ovseni kosmiči, meso), lekarni, restavracijah. 

 

Še preden sem si uredila stanovanje, sem se prijavila. S strani Univerze v Bologni sem prijela e-mail, v katerem so lepo oštevilčeni vsi postopki prijave. Nato je sledila izbira predmetov. Šla sem na internetno stran Univerze v Bologni in pregledala predmetnik. Program je še kar podoben našemu. Razlikuje se v tem, da so nekateri predmeti namesto v 5. letniku v 3., da imajo v program dodane module kirurgije in da so predmeti osiromašeni glede števila kreditnih točk. To se zgodi, ker predmeti ne vsebujejo praktičnega dela. Študentje si sami izberejo katere “tirocinie” (prakse) bodo opravili. Žal ne vidijo vseh oddelkov (jih je preveč). Izbrala sem si morala tirocinie, ki se nanašajo na izbrane predmete, saj so bili samo na takšen način “popolni” (dovolj kreditnih točk). Večina predmetov je sestavljena iz več modulov. Lahko sem si izbrala samo tisto kar sem potrebovala za veljaven Learning Agreement.  

 

 

Programe italijanske fakultete sem  predstavila predstojnikom medicinske fakultete v Ljubljani in zbirala podpise za v Listino študenta. Študij se razlikuje v tem, da v Bologni nimajo seminarjev in vaj. Študent si izbere “tirocinio” (prakso) za vsak predmet posebej. Praksa traja od 8:00 do 13:00. Predavanja so v italijanščini, trajajo od 14:00 do 18:00, pri nekaterih predmetih zbirajo podpise. Študenti so razdeljeni v dve skupini glede na začetnice priimkov; CANALE A (A-K) in B (L-Z). Študenti se razporedijo na začetku semestra, kdo bo kdaj posnel predavanje in potem napisal “sbobine” (zapiski predavanj). Izpiti so v italijanščini, večinoma ustni. Ocene so od 18 (6) do 30 e lode (10). Če študent ni zadovoljen z oceno, jo lahko zavrne in se bolje pripravi za naslednjič. Študenti nimajo omejenega števila rokov. Izpitnih rokov za predmet je od 2 do 4 in več na semester. Hkrati italijanski način študija omogoča študentom, da gredo naprej in ne padejo, tudi če imajo neopravljene predmete iz 2. letnika. Zato se učijo za en predmet naenkrat, da dobijo čim višjo oceno tudi, če letnika v celoti ne dokončajo. Takšen način omogoča študentom, da se dobro pripravijo in so sproščeni. Imajo veliko teoretičnega znanja, po njihovih besedah jim primanjkuje praktičnega. Kar sem tudi sama opazila, saj nimajo vaj v majhnih skupinah, nimajo seminarjev. Glede “tirocini” (praks), je tako odvisno, kateri tirocinio imaš. So prakse, kjer ti dovolijo več, na primer emogas analizo, odvzem krvi, merjenje krvnega tlaka in nekatere, kjer se pomaga manj. Vsi so pripravljeni razložiti, pokazati, osebje je odprto, prijazno, vzdušje sproščeno. Za kakršnekoli vprašanja sem vam na voljo.  

Kar korajžno, izberite Bologno, ne bo vam žal!