JSC Medicinska univerza v Astani, Kazakstan

 

V študijskem letu 2021/2022 sem se v drugem semestru odpravila na študijsko izmenjavo v sklopu Erasmus+ mednarodne kreditne mobilnosti v Nur-Sultan, Kazahstan. Tam sem na Medical University of Astana (MUA) opravljala predmeta pediatrija in interna medicina. Že v 5. letniku študija sem se udeležila mednarodne izmenjave na Poljskem, in lahko rečem, da se ta izkušnja ne more primerjati s tisto lani – tako v pozitivnem, kot žal tudi v negativnem smislu.

Letela sem iz Brnika, preko Turčije do Nur-Sultana (oziroma Astane, kot mestu še vedno pravijo domačini). Zaradi vseh zapletov pred izmenjavo, sem letalsko karto lahko kupila šele tik pred odhodom, zato je bila cena enosmerne letalske karte okoli 600 eur. Ker sem bila na študijski izmenjavi več kot mesec dni, sem potrebovala tudi vizo. Pri urejanju vize mi je pomagala MUA, ki je pri »migration police« zaprosila za uradno dovoljenje. Pridobitev tega dovoljenja osebi omogoča bivanje v Kazahstanu, nakar lahko postopek pridobivanja vize ureja dalje na Ambasadi na Dunaju. Tam se je potrebno zglasiti osebno, da predaš vso potrebno dokumentacijo. Celoten proces pridobivanja vize lahko traja tudi več kot dva meseca, saj so kazahstanski organi pri urejanju dokumentacije zelo počasni in površni.

Mednarodna pisarna mi je pred prihodom ponudila opcijo, da brezplačno bivam v študentskem domu. Študentski dom se nahaja na desnem bregu reke, kjer je v arhitekturi opazen bivši sovjetski vpliv. Sobo sem si delila s kolegico, ki se je prav tako odpravila na izmenjavo z mano. Kopalnico sva si delili z osmimi drugimi puncami, kuhinjo pa s celotnim nadstropjem. Zaradi pravil v študentskem domu in stanja v katerem so sobe (tuš ni delal - potrebovali so več kot dva meseca, da so ga popravili), bi se raje odločila za najem sobe v mestu. Študentski domovi v Astani imajo pravilo, da se morajo študentje vrniti v dom pred 11-o uro. Prav tako večina študentov žal ne govori angleškega jezika.

Kot sem omenila, sem tam opravljala klinične vaje iz predmetov pediatrija in interna medicina. Izpita bom opravila v Sloveniji. Čeprav je kot uradni jezik izmenjave navedena angleščina, žal večina zdravnikov ne govori angleško. Tako je bilo odvisno od naju, da sva sami iskale profesorje, ki so govorili angleško. Na vajah sva bili vsak dan od 8ih do vsaj 12ih. Zdravniki so sicer zelo fleksibilni, vzamejo si čas za študente in jim razkažejo vse kar si želijo videti ter pustijo, da poizkusijo vse kar želiš poizkusiti. Pri pediatriji sva bili v treh različnih bolnišnicah v mestu, dodatno sva videli tudi privatne ambulante in privatno bolnišnico. Vaje sva opravljali na oddelkih, ki so bili zahtevani s strani katedre za pediatrijo na MF, UL. Klinični primeri so bili raznovrstni, največ je bilo infektov, presenetljivo veliko pa tudi malformacij in deformacij otrok, ki jih v Sloveniji zaradi prenatalnih testiranj in UZ ne vidiš več pogosto. Čeprav so sami bolnišnični oddelki starejši in včasih premalo opremljeni, me je šokirala njihova sodobna enota za intenzivno terapijo in enota za rehabilitacijo. Pri predmetu iz interne medicine sva večino časa preživeli na kardiologiji. Ker sem interno medicino opravljala v drugi polovici izmenjave, je mednarodna pisarna v vmesnem času našla mentorje, ki govorijo angleško. Tako da je ta del izmenjave potekal brez problema.

Sama izmenjava je bila predvsem naporna zaradi težav, ki sva jih imeli z mednarodno pisarno. Za urejanje dokumentacije potrebujejo ogromno časa in žal, večkrat se zgodi, da ta dokumentacija vsebuje napake. Napake so se pričele že pri procesu pridobivanja vize, kjer so vlogo na »migration police« poslali prepozno, prav tako so na formularju poslali napačen podatek o rojstnem datumu. Kasneje pa je največ težav predstavljal urnik, ki smo ga zaradi konstantnih napak z njihove strani modificirali več kot petkrat. Tako da naslednjim študentom predlagam da večkrat pregledajo vso dokumentacijo, urnik in začnejo urejati zaključno dokumentacijo izmenjave vsaj par tednov pred zaključkom.

Stroški hrane in pijače so nižji kot pri nas. Hrana je najcenejša na desnem bregu reke, v majhnih trgovincah oziroma v Smallu in Magnumu. Najceneje so osnovne surovine in sezonska sadje in zelenjava. Uvožene stvari je mogoče kupiti v večjih marketih na levem bregu reke, cene le-teh so običajno višje kot v Sloveniji. Predvsem me je šokirala cena paketa borovnic v mesecu aprilu, ki je znašala 24eur. Manjše cene so najbolj opazne v barih in restavracijah, kjer lahko obrok dobiš za ceno 5 - 7 eur. V mestu je ogromno dobrih restavracij, ki zelo spominjajo na naše, Evropske. Najraje sva hodile v Kektem, Tochko, Drujbo, Cafe Boom, Salad bar. Parkrat na teden sva hodili plezat na Nazerbayev University, kjer vsi študentje in profesorji govorijo tekoče angleško, tako da sva večino družbe našli tam. Za vstop na NU potrbuješ posebno dovolilnico, ki jo urediš v Atletskem centru. Plezalcem sva se parkrat pridružili tudi pri plezalnem izletu, kjer smo skupaj najeli minibus in se odpravili plezati v naravo. Veliko sva uporabljali spletno stran Sxodim Astana, kjer je mogoče njti informacije o vseh dogodkih, ki se dogajajo v mestu med tednom in vikendom. Mesto ponuja veliko delavnic, koncertov, dogodkov, ki jih lahko obiščeš, super je tudi, ker cene niso visoke. V bližini Astane se nahaja Narodni park Burabay, ki sva ga dvakrat obiskali. V Kazahstanu je dovoljeno kampiranje in kurjenje ognja v naravi. S sebo sva imeli spalni vreči in podlogi ter preživeli noč pod zvezdami. Ker je država ogromna, je planiranje izletov, ki so omejeni na 2 ali 3 dni težko. Tako se moraš dogovoriti v bolnišnici za dodaten prost dan, oziroma počakati na praznike – ki jih je v mesecu aprilu in maju veliko. Med izmenjavo sem obiskala še Karagando in Almaty, večino države pa mi je uspelo videti šele po zaključku izmenjave, ko sem si vzela čas za raziskovanje Kazahstana in Kirgizistana.

NIka Jeromel

 

 

Končno poročila: Maja Sevčnikar

Astana Medical University, Nur-Sultan, Kazakhstan

 

V zadnjem semsetru 6. letnika sem se opdravila na 3 mesečno izmenjavo v glavno mesto Kazakhstana. Za to destinacijo sem se odločila, ker sem lansko leto že bila na izmenjavi v Evropi in sem želela preiskusiti nekaj drugačnega in samo sebe predstaviti pred malo večji izziv.

Nur-Sultan ozioroma Astana, kot u rečejo Kazakhstanci je ogromno in kaotično mesto. Deli se na dva dela, levi breg reke je bolj moderen in bolj organiziran. Desni del reke pa je bolj kaotičen, arhitektura je še iz časov Sovjetjske zveze. Desni del je meni osebnio bil ljubši, saj je imel več duše in energije. Živela sem v študentsem domu od univerze, ki je bil zame zastojn, te stroške je krila Univerza v Astani. Študentski dom je na desni strani Astana, vendar kar precej centralo, tako da je lokacija dobra. Študentski dom je zelo preprost in minimalističen, zagotovo precej bol skromen kot študentski domovi v Ljubljani. Študenjte v študentske domovu govorijo angleščino zelo slabo. Sam jezik je bil tudi kar velika ovira v vsakdanjem življenju , imamo pa srečo, da sta ruščina in slovenščina vsaj malo podobni.

Na univerzi v Astani sem opravila vaje iz Interne medicine in Pediatrije. Začela sem z vajami iz pediatrije. Imeli smo nekaj problemov z samo organizacijo in z jezikom, vendar smo potem te težave razrešili in vaje so potekale normalno. Direkten pogovor s pacienti žal ni bil možen, zaradi jezikovne ovire. Nadaljevala sem z vajami iz interne, večino vaj sem imela na oddelku za kardiologijo. Mentorica me je res veliko naučila, predala mi je veliko znanja in pokazala res zanimive in tudi neobičajne primere.

Stroški v Astani so nižji, kot v Sloveniji. Študentski dom sem imela zastoj, osnovna živila so cenejša, vendar vseeno za standard in plače v Astani, še zmeraj visoka. Obrok v restavraciji je okoli 6 evrov, obrok v menzi od bolnice pa 2 evra. Vaje sem imela v različnih bolnicah in do tja sem vedno potovala z avtobusom. Cena enosmerne vozovnice je okoli 20 centov. Ker je mesto res veliko je javni promet zelo zamuden. Včasih sem potrebovala 1 uro, da sem prišla od študentskega doma pa do bolnice.

Če se odločite za izmenjavo v Kazakhstanu boste večino v kontaktu z mednarodno pisarno in sicer z go. Saltanat. Res bi rada izpostavila, da na tej univerzi še nimajo toliko izkušenj z Erasmus izmenjavami in vse skupaj kar precej kaotično. To, da sem bila že prejšnje leto na izmenjavi v Litvi, mi je precej pomagalo pri sami organizaciji izmenjave. Kar nekaj težav je bio pri urejanju vize in tudi sedaj pri končni dokumentaciji je bilo treba popravljati in ponovno čakati.

To izmenjavo bi pripočila tistim, ki so malo bol pustolovski in nimajo težav, da stvari niso do potankosti organizirane. Priporočam tudi, da se nučite nekaj osnov ruščine. Ko sedaj gledam za nazaj, vem, da so to bili meseci, ko sem odkrila o sebi, o drugih, o medicine, o kulturi in o svetu veliko več, kot bi lahko prebrala v kakršnem koli učbeniku ali knjigi. O izmenjavi bi lahko še pisala in pisala, če te zanima še več, me prosim kontaktiraj na facebooku in z veseljem podelim še več informacij.