Univerza na Kreti, Grčija

 

V Študijskem letu 2018/2019 sem v svojem 6. letniku opravil 10 mesečno izmenjavo na univerzi na Kreti, v glavnem mestu otoka Heraklionu.

 

ZAKAJ SEM IZBRAL GRČIJO

Za Grčijo sem se odločil iz številnih razlogov. Poleg spremembe okolja in izkušnje selitve za krajše obdobje v tujo državo je bila glavni med njimi je želja, da si po bližje ogledam in izkusim »južni« pristop k življenju in delu za primerjavo s »severnim« oziroma srednjeevropskim, ki ga bom tudi podrobneje raziskal z izmenjavo v Nemčiji ali na Švedskem, ki jo načrtujem v letu, ko bom mladi diplomant. Naslednji razlog je bil preprosto: vreme. Rekel sem si, da si po 9 letih študija v Ljubljani (4 letniki srednje šole in 5 letnikov faksa), zaslužim 1 leto preživeti nekje, kjer vreme ni tako deževno in hladno, da ne rečem turobno, kakor pozimi v Ljubljanski kotlini. Na tej točki moram priznati, da sem kot Primorec, natančneje zamejski Slovenec iz Trsta, med svojim bivanjem v Ljubljani nemalo pogrešal toplino ki jo nudijo južnejši kraji (100 km ni dosti, ma se pozna), ne samo v smislu temperature zraka in številu sončnih dni v letu, ampak tudi v smislu neposrednosti medčloveških odnosov. Nenazadnje sem se želel naučiti grščine s ciljem, da bi globlje razumel termine z grškim in starogrškim izvorom, razširiti svojo kulturo in se zbližati z antičnimi koreninami naše družbe.

 

 

PREDMETI

Žal mi kot študentu 6. letnika ni bilo dovoljeno v tujini opravljati izpitov iz Primarnega zdravstva, Kirurgije in Interne medicine, kar je pa pravzaprav konec koncev delovalo v moj prid in mi dalo možnost, da sem po petih letnikih relativne pridnosti nekoliko down-reguliral svoje hipotalamične receptorje za kortizol. Ob odhodu je prepoved veljala tudi za izpit iz Pediatrije 2, ki pa je po novem odprt za opravljanje tudi med mobilnostjo na univerzi. Na izmenjavi sem torej opravil predvsem večino kliničnih vaj za predmete 6. letnika in obiskoval tečaj grščine, ki ga za Erazmus študente organizira fakulteta.

 

 

Grščina

Že pol leta pred odhodom, takoj ko sem prejel potrdilo o sprejetosti, sem se vpisal na začetni tečaj grščine na Filozofski fakulteti. Z dodatkom nekaj samostojnega dela in pomočjo brezplačnih tečajev na Youtubu sem tako osvojil osnove, kar priporočam tudi vsakemu, ki odhaja na katerokoli izmenjavo saj že osnovno razumevanje bistveno obogati, poglobi in ponekod olajša izkušnjo.

S tečaji sem nadaljeval na Kreti in sicer zvečer, dvakrat na teden, po dve šolski uri, ob vsakodnevni, neusmiljeni praksi na bolnišničnih oddelkih, ki zahteva potem še pol ure nemega buljenja v tla ob srebanju kave, da si opomoreš. Tako sem, sicer ob olajšavi pri učenju tujih jezikov, ki mi jo nudi moje dvojezično odraščanje v Italiji, na svoji zadnji praksi na Pedopsihiatričnem oddelku lahko dokaj udobno sodeloval pri obravnavi bolnikov z nivojem jezika nekje okoli B2-C1.

 

 

Interna medicina, Splošna Kirurgija, Ortopedska kirurgija

Te tri oddelke bi uvrstil med slabše za opravljanje izmenjave saj so zaposleni obremenjeni s kliničnim delom, da bi se lahko posvetili študentom, ki smo zato bolj opazovali, tu pa tam odvzeli kak vzorec krvi, kdaj odšli do laboratorija in zaradi dolgčasa bolj zgodaj odhajali domov. Dobra rešitev je bila med kirurgijo urgenca, kjer se je dalo kaj več videti in povaditi (kirurško šivanje npr.).

 

 

 

Pediatrija in Gastroenterologija

Na teh dveh oddelkih je bilo življenje bolj zanimivo, z več praktičnega dela na Gastroenterologiji, kjer sem bil večino časa tudi edini študent na oddelku in sem imel zato več dela in individualnega pouka, na Pediatriji so bila pa poleg kliničnega dela organizirana skoraj vsakodnevna predavanja, večinoma tudi z možnostjo izvajanja v Angleščini.

 

 

Primarno Zdravje – vaje iz družinske medicine

V drugi polovici svoje izmenjave sem že dovolj obvladal jezik, da sem lahko sledil večini pogovorov v ambulanti, kar je z odličnim mentorstvom Dr. Foteini Anastasiou v ljudski kliniki Talos prineslo ene izmed mojih najljubših vaj doslej.

Psihiatrija

Zadnje vaje sem opravljal na oddelku za Psihiatrijo, ki so bile tudi na vrhunskem nivoju, še posebej na podsekciji za pediatrično psihiatrijo, kjer sem po dogovoru z nosilko predmeta zaradi osebnega zanimanja ostal tri tedne namesto enega, kot je bilo predvideno po programu. Tudi tukaj je bilo sodelovanje z timom bolj tesno, z rednimi predavanji, ampak zaradi teme predvsem v grškem jeziku.

 

BIROKRACIJA

Največ preglavic sem imel na tem področju s tem, da razumem kaj je treba pravzaprav urediti, torej z iskanjem informacij. V veliko pomoč so spletne strani Univerze v Ljubljani in obeh fakultet (domače in gostujoče), kjer so vse procedure opisane pod zavihkom »študijske izmenjave« ali »mednarodni stiki«, v primeru nejasnosti so pa v neprecenljivo pomoč koordinatorji in koordinatorke izmenjav iz obeh fakultet, ki so vedno zelo strokovni, učinkoviti, prijazni do študentov in pripravljeni pomagati. Nato je potrebno veliko časa in potrpljenja, da zbereš vse potrebne liste ampak ko enkrat začneš, se sproti razjasni kaj je še potrebno urediti.

 

STROŠKI

Cena življenja v Heraklionu je primerljiva z Ljubljano, predvsem cene stanovanj so višje kakor v preostalih mestih Grčije zaradi relativno nizke ponudbe ob vsakoletnem navalu študentov jeseni in turistov poleti. Priporočam nakupovanje lokalnih produktov in zahajanje v kraje kjer najdeš Grke (ne pa tujcev), saj je vse kar je uvoženo na otok povezano z višjimi cenami.

 

 

ISKANJE BIVALIŠČA

Ta problem, kakor mnoge druge, se splača nasloviti po poti »vez« saj uradni sistemi, ki so na voljo (spletne strani, oglasi, agencije) dostikrat obrodijo več razočaranj kakor rezultatov. Osebno sem se znašel tako, da sem zaprosil za članstvo v Facebook skupini 6. letnika medicincev v Heraklionu pri znancu znanke, ki je bila leto prej na izmenjavi v Ljubljani. V skupni sem nato vprašal po študentih, ki odhajajo na izmenjavo in bi bili pripravljeni v tem času predati svojo sobo meni. Že isti dan sem dobil več ponudb, med katerimi stanovanje v katerem sem bival prvi semester (z razgledom!).