Napredno celično zdravilo nove generacije za personalizirano imunoterapijo kastracijsko odpornega raka prostate
Raziskovalci Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Univerzitetnega kliničnega centra, Celice, biomedicinskega centra, in Zavoda za transfuzijsko medicino RS so razvili in klinično preskusili napredno avtologno celično zdravilo nove generacije za zdravljenje raka prostate. Rezultati so pokazali, da je preživetje bolnikov s karcinomom prostate, zdravljenih z avtolognimi imunohibridomi (aHyC), pripravljenimi s fuzijo dendritičnih in tumorskih celic, korelirano z zmanjšanjem populacije celic ubijalk v periferni krvi, kar ima prognostično vrednost.
Objava: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/ctm2.505
Helena Haque Chowdhury, Simon Hawlina, Mateja Gabrijel, Saša Trkov Bobnar, Marko Kreft, Gordan Lenart, Marko Cukjati, Andreja Nataša Kopitar, Nataša Kejžar, Alojz Ihan, Luka Ležaič, Marko Grmek, Andrej Kmetec, Matjaž Jeras, Robert Zorec (2021): Survival of castration-resistant prostate cancer patients treated with dendritic-tumor cell hybridomas is negatively correlated with changes in peripheral blood CD56 bright CD16 - natural killer cells. Clin Transl Med, 2021 Aug; 11(8): e505. doi: 10.1002/ctm2.505.
Od leta 2009 je v EU v veljavi nova zakonodaja na področju bioloških zdravil, ki uvršča med napredne oblike zdravljenja tkivno-inženirske izdelke, genetsko terapijo in celična zdravila. Prvo celično zdravilo za zdravljenje kastracijsko odpornega raka prostate je bilo leta 2010 odobreno v ZDA (sipuleucel-T), vendar pa imajo bolniki kljub relativni uspešnosti zdravljenja kar nekaj hudih neželenih stranskih učinkov.
Da bi slednje zmanjšali, je raziskovalno-klinična skupina v Sloveniji razvila povsem avtologno celično cepivo tako, da je iz bolnikovih levkocitov pripravila dendritične celice, ki so specializirane za predstavljanje antigenov, in jih z elektrofuzijo združila z bolnikovimi lastnimi (avtolognimi) rakavimi celicami v imunohibridom (aHyC), ki ga je bolnik prejel intradermalno. Na tak, povsem personaliziran način, potem v telesu steče proces predstavljanja vseh, tudi neznanih antigenov rakave celice bolnikovemu imunskemu sistemu, saj ima rakava bolezen v vsakem bolniku individualen razvoj mutacij. Rezultati, ki so bili objavljeni v prestižni reviji Clinical and Translational Medicine, kažejo, da pri bolnikih ni bilo zaznanih resnih neželenih učinkov ter da se učinkovitost zdravljenja z imunohibridomi aHyC, merjenega s preživetjem bolnikov, nadvse robustno izraža z zmanjšanjem subpopulacije levkocitov NK v periferni krvi, kar ima še posebno vrednost pri spremljanju te bolezni. Poleg tega pa odpira tudi možnost, da se nova tehnologija priprave imunohibridomov aHyC z elektrofuzijo (HybriCure) uporabi tudi za zdravljenje drugih oblik solidnih tumorjev.
Velja poudariti, da zakonodaja na področju naprednih zdravil omogoča zdravljenje po t. i. bolnišnični izjemi za t. i. ne-rutinsko pripravljena zdravila (personalizirano zdravilo, ki se pripravi za vsakega bolnika posebej), saj je po pripravi imunohibridomov le nekaj ur časa za aplikacijo zdravila aHyC. Zato mora biti laboratorij, ki pripravlja tako celično vakcino, blizu bolnišnice/ambulante, kjer se le-ta aplicira.
Shematski potek priprave učinkovine celičnega cepiva, imunohibridoma aHyC.